Jedro

Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo nedvomno pravočasnega odgovora obrambe na predlog državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja, s čimer je prekršilo določbo 1. odstavka 502.c člena ZKP. Kršitev pravice do izjave in načela kontradiktornosti v kazenskem postopku je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa ter potencialno tudi na njegovo pravilnost.

Izrek

Pritožbi zagovornice obtoženega A. A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani za šest mesecev, tj. do dne 6. 12. 2015, podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper obtoženega A. A., in sicer tako, da se slednjemu prepoveduje razpolaganje z denarnimi sredstvi na deviznem računu št. 000 in tekočem računu št. 000, oba odprta pri B. d.d., R Hrvaška, ter na deviznem računu št. 000, odprtem pri C. d.d., R Hrvaška, vse do višine 7.593.298,00 EUR.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila zagovornica obtoženega A. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni na način, da se opredeljeno začasno zavarovanje ne podaljša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Utemeljena je pritožbena kritika, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo pravočasnega odgovora obrambe na predlog o podaljšanju začasnega zavarovanja, za kar je v 6. točki izpodbijanega sklepa navedlo protispisne razloge, češ da ne obtoženi A. ne njegova zagovornica na predlog v določenem roku nista odgovorila. Iz podatkov spisa je razvidno, da je zagovornica predlog za podaljšanje zavarovanja prejela po faksu dne 21. 5. 2015 (ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da je sklep predsednika sodišča, s katerim je bila obtoženemu postavljena za zagovornico po uradni dolžnosti, prejela šele naslednji dan, torej 22. 5. 2015), določen pa ji je bil 2-dnevni rok za odgovor. Ker je bila zadnji dan roka, tj. 23. 5. 2015, sobota, se je rok v skladu z določbo četrtega odstavka 88. člena ZKP iztekel v ponedeljek dne 25. 5. 2015, ko pa je zagovornica s priporočeno pošto (tretji odstavek 87. člena ZKP) dejansko vložila pravočasen odgovor na predlog tožilstva. Odgovor, v katerem obramba navaja tudi, da ji ne v petek, 22. 5., ne v ponedeljek, 25. 5., ni bil omogočen vpogled v spis oziroma seznanitev z zadevo, saj kazenski spis v vpisniku sodišča ni bil na voljo, neupravičeno ni doživel vsebinske obravnave nižjega sodišča v izpodbijanem sklepu, ki je bil izdan že 26. 5. 2015. K navedenemu pa je potrebno dodati še, da je bil predlog za podaljšanje zavarovanja obtoženemu A. vročen šele dne 27. 5. 2015 (s poukom o dolžnosti odgovora prav tako v roku dveh dni, kar pomeni do 29. 5.), to pa je celo po (preuranjeni) izdaji sklepa, zaradi česar ne drži razlogovanje, da na predlog ni pravočasno odgovoril niti obtoženec.

5. Z opisanim postopanjem je sodišče prve stopnje prekršilo določbo prvega odstavka 502.c člena ZKP, ki obtožencu (oziroma njegovi obrambi) kot udeležencu postopka začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi zagotavlja pravico do izjave o navedbah, s katerimi državno tožilstvo utemeljuje podaljšanje začasnega zavarovanja, ter pravico, da obrambne navedbe v odgovoru na predlog za podaljšanje zavarovanja upošteva tudi sodišče, tj. na način, da se do njih vsebinsko opredeli. Sledeč načelu kontradiktornosti v kazenskem postopku se mora obtožencu omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, ter da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist (drugi odstavek 5. člena ZKP); že Ustava RS pa mu v prvi alineji 29. člena zagotavlja pravno jamstvo, da ima primeren čas ter možnosti za pripravo svoje obrambe. Relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, na katero pritožnica argumentirano opozarja, je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa, mogla pa bi bila vplivati tudi na njegovo pravilnost. 6. Ugotovljena postopkovna kršitev bistvene narave je imela za posledico razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nižje sodišče bo moralo znova vsebinsko odločiti o predmetnem predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja ter se pri tem opredeliti tudi do obrambnih navedb v pravočasnem odgovoru na predlog. V posledici procesne narave sprejete odločitve se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do drugih pritožbenih navedb zagovornice, ki so zaradi razveljavitve sklepa v tej fazi postopka postale brezpredmetne.