Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odvetnik, ki je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil s poznejšo odločbo organa za brezplačno pravno pomoč razrešen. Zato tožnik ne izkazuje več pravnega interesa v upravnem sporu, v katerem uveljavlja razrešitev odvetnika.
Pritožba zoper izpodbijano sodbo se zavrže.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (v ponovnem postopku) na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 24.2.2005. Z njo je bilo odločeno, da se zahteva odvetnika M.Š. z dne 4.2.2005 za njegovo razrešitev v zadevi zavrne.
Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe (glede na podatke upravnih spisov) ugotavlja, da je odvetnik M.Š., ki je bil določen za izvajanje nujne brezplačne pravne pomoči z odločbo z dne 21.1.2005, dne 9.2.2005 zahteval svojo razrešitev in kot razlog navajal prevelik obseg dela s stalnimi strankami. Iz obvezujočega predhodnega mnenja Odvetniške zbornice Slovenije (4. odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči) izhaja, da preobremenjenost odvetnika ni utemeljen razlog za njegovo razrešitev. Zato je odločitev tožene stranke, ki je odvetnikovo zahtevo za razrešitev zavrnila, pravilna in pravilno utemeljena.
Tožnik (upravičenec do brezplačne pravne pomoči) v pritožbi navaja, da naj bi bila izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. V pravdnih zadevah Okrajnega sodišča v Domžalah, mu je bila z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, odobrena nujna brezplačna pravna pomoč, za njeno izvajanje pa določen odvetnik M.Š. Odvetnik zaradi preobremenjenosti, še ni opravil nobenega procesnega dejanja. Zato meni, da mu je kršena ustavna pravica do pravičnega sojenja.
Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi ter za izvajanje nujne brezplačne pravne pomoči, namesto postavljenega odvetnika, določi drug odvetnik. Za vsako leto, od vložitve tožb v omenjenih pravdnih zadevah pa do odločitve o njih, zahteva 1 milijon EUR odškodnine.
Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje ter razlogi, s katerimi je utemeljena. Zato predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe.
Pritožba zoper sodbo ni dovoljena.
Po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporablja v upravnem sporu na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS, je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki za pritožbo ni imela pravnega interesa. Namreč tudi za pritožbo mora pritožnik izkazovati pravni interes, torej kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje položaja), ki je brez tega ne more doseči. Na obstoj pravnega interesa kot procesne predpostavke v upravnem sporu, mora paziti tudi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
V obravnavani zadevi je sporna razrešitev odvetnika, ki je bil tožniku določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo tožene stranke z dne 21.1.2005. Iz predhodnega mnenja Odvetniške zbornice Slovenije (ki je po 4. odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči obvezujoče) izhaja, da razlogi zaradi katerih odvetnik naj ne bi mogel prevzeti izvajanja brezplačne pravne pomoči, niso opravičljivi oziroma utemeljeni. Zato je tožena stranka odvetnikovo zahtevo za razrešitev z odločbo (ki je izpodbijana v tem upravnem sporu), zavrnila. Ponovni odvetnikovi zahtevi za razrešitev z dne 22.3.2005, pa je tožena stranka z odločbo z dne 16.6.2005 ugodila (strankam je bila odposlana 12.7.2005), odvetnika (M.Š.) razrešila (1. točka izreka), namesto njega pa za izvajanje brezplačne pravne pomoči postavila drugo odvetnico (J.C.).
Ker je bil odvetnik, ki je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči s poznejšo odločbo tožene stranke (z dne 16.6.2005) razrešen, se tožnikov pravni položaj, kljub morebitnemu uspehu v pritožbenem postopku, ne more še izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča ne izkazuje več pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi v upravnem sporu.
Ker s tožbo ni bila zahtevana povrnitev škode, ki naj bi tožniku nastala z izpodbijanim upravnim aktom oziroma z njegovim neizvrševanjem, pritožbenih navedb glede odškodnine ni mogoče upoštevati.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrglo na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS.