Jedro

Okoliščina, ali je odobrena lokacija v mejah ureditvenega območja, je za presojo zakonitosti upravnega akta bistvena. Če ta okoliščina v upravnem postopku ni popolno ugotovljena, sodišče ne more rešiti spora (2. odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor št. ... z dne ... odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Sekretariata za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Sežana št. ... z dne ..., s katero je organ prve stopnje izdal M.I. lokacijsko dovoljenje za gradnjo gostinskega objekta s prenočišči kot prizidek k obstoječemu stanovanjskemu objektu na parc. št. ... k.o. .... V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za prizidavo objekta znotraj ureditvenega območja naselja, ki je v skladu s 16. členom odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana možna, biti pa mora v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih stanovanjskih in pomožnih objektov iz 15. člena odloka. V obravnavanem primeru so ti pogoji v lokacijski dokumentaciji št. ... iz maja 1993 upoštevani, v postopku pa so bila pridobljena soglasja pristojnih organov in organizacij. Za obravnavano območje ni predviden sprejem zazidalnega načrta, zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da je lokacijsko dovoljenje izdano v nasprotju z 8. členom navedenega odloka. Prav tako ne gre za naselje, ki bi bilo posebej zavarovano s stališča varstva naravne in kulturne dediščine. Odmik objekta od ceste je 4 metre, kar je v skladu s 13. členom odloka. Pritožnica je v postopku sodelovala in imela možnost zavarovati svoje pravice in pravne koristi. Tožena stranka pritožbi ni mogla ugoditi. Tožnika v tožbi uveljavljata tožbena razloga kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe predpisa. Navajata, da se je postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja vodil za predvideno gradnjo na parceli št. ... k.o. ..., lokacijsko dovoljenje pa je bilo izdano za prizidek objekta na parceli št. ... in št. ... iste k.o.. Tako ne gre za gradnjo objekta znotraj ureditvenega območja naselja, kot trdi tožena stranka, temveč se dovoljena lokacija nahaja izven območja, ki je s prostorskimi ureditvenimi pogoji predvideno za širitev območja. Tožnika nista bila seznanjena s postopanjem upravnega organa, kot trdi tožena stranka, saj sta prejela samo lokacijsko dovoljenje brez lokacijske dokumentacije, ker jima ta ni bila vročena. Odločba organa prve stopnje je nepopolna, kar predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka. Lokacijsko dovoljenje je izdano v nasprotju z materialnim predpisom, saj novogradnja po določbi 8. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana na spornem območju ni dopustna, predvidena gradnja prizidka pa tudi ni podrejena zakonitostim stavbne dediščine v vasi Gorenje. Niti organ prve stopnje niti tožena stranka te trditve ni ovrgla na prepričljiv način. Prav tako ni upoštevana določba navedenega odloka glede odmika objekta od vaške ceste, saj mora le-ta znašati najmanj 6 m, tožena stranka pa je ta pritožbeni ugovor zaradi napačne uporabe predpisa zavrnila. Tožnika zaradi teh razlogov smiselno predlagata, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, naj se tožba zavrne kot neutemeljena.

Prizadeta stranka odgovora na tožbo ni podala.

Tožba je utemeljena.

Iz odločbe organa prve stopnje z dne 5.10.1993 je razvidno, da je bilo investitorju dano lokacijsko dovoljenje za graditev gostinskega objekta s prenočišči kot prizidek k obstoječemu objektu na parc. št. ... in ... k.o. ..., po lokacijski dokumentaciji, ki jo je v maju 1993 izdelal Zavod za urbanistično načrtovanje občine Sežana . Kot eden od pogojev je določen tudi minimalni odmik objekta od ceste, ki znaša 4 m. Iz poslanih upravnih spisov je tudi razvidno, da je Komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Sežana z odločbo številka ... z dne ... zavrnil zahtevek istega investitorja za izdajo lokacijskega dovoljenja za zgraditev garaže na parc. št. ... k.o. ... iz razloga, ker je po prostorskem delu družbenega plana občine Sežana za obdobje 1986 - 1990 parcela št. ... k.o. ... opredeljena kot I. območje kmetijskih zemljišč in sprememba namembnosti ni možna. V upravnih spisih se nahaja tudi mnenje Sekretarita za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Sežana - referata za kmetijstvo št. ... z dne ..., iz katerega je razvidno, da se parcela št. ... k.o. ... nahaja po kategorizaciji kmetijskih zemljišč v III. kategoriji in da spada med tiste parcele, za katere veljajo otežkočeni pogoji obdelovanja in je sprememba njihove namembnosti možna. V tem mnenju pa ni navedeno, na kateri planski akt se opira. Tudi iz kopije preglednega katastrskega načrta, ki je v upravni spisih, vendar ni overjena v skladu s predpisi, ni jasno razvidno, ali se parcela št. ... k.o. ... nahaja znotraj meje ureditvenega območja naselja Gorenje pri Divači ali ne. Iz primerjave grafičnega prikaza meje ureditvenega območja z mejami parc. št. ... in parc. št. ... k.o. ..., kot so razvidne iz kopije katastrskega načrta, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije, pa je preje mogoče sklepati, da se parcela št. ... nahaja zunaj meja ureditvenega območja kot obratno. Okoliščina, ali je odobrena lokacija v mejah ureditvenega območja, je po mnenju sodišča v upravnem postopku ugotovljena nepopolno. Ta okoliščina pa je za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe bistvena, zato sodišče meni, da na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, ne more rešiti spora. Izpodbijano odločbo je moralo torej na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona upravnih sporih odpraviti. Tožbi pa bi sodišče ugodilo tudi, če navedena okoliščina ne bi bila sporna, ker je tožena stranka v zvezi z odmikom dovoljenega objekta od vaške ceste napačno uporabila materialni predpis. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana (Uradne objave št. 28/91) namreč odmike novih objektov od vaških poti ureja v drugem in tretjem odstavku 23. člena in ne v 13. členu, na katerega se sklicuje tožena stranka. Predvideni prizidek je glede na njegove tlorisne dimenzije po mnenju sodišča treba šteti z vidika določb IV. poglavja navedenega odloka za nov objekt. Sodišče je zakon o upravnih sporih na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.