Jedro

Iz oporoke in delilnega načrta izhaja, da je zapustnik opravil delitev na način, kot da je lastnik celotnega premoženja, čeprav je bil večji del nepremičnin v lasti tudi njegove žene kot solastnice, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oporoka v tem delu nična.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po zapustniku spadajo:

-nepremičnine parc. št. 341/2, 341/4, 341/1, 1014, 341/3, 1013/1, vse vpisane v k. o. X do deleža 1/2,

-1/2 nepremičnin parc. št. 1016/13, 1016/22, 1016/17, 1016/14, 1016/11, 1016/20, 1016/18, 1016/1, 1016/8, 1015/1, 1016/16, 1016/12, 1016/19, 1015/2, 1016/21, 1016/23, 1016/15, 1016/3, vse vpisane v k. o. X,

-1/2 denarnih sredstev na računu št. pogodbe: ..., MV - račun v mirovanju, odprt pri banki A., d. d., stanje na dan smrti: 904,89 EUR, stanje na dan 6. 1. 2020: 904,89 EUR,

-1/2 osebnega vozila ..., oznaka: ..., VIN: ..., letnik ...,

-1/2 vrednostnih papirjev (1630 delnic ... in 2230 delnic ..., kar danes predstavlja 24 delnic Zavarovalnice B., redne, evidentirane pri KDD, d. d., št. računa: ...,

-delež 1/2 premičnin1 (I/I),

da je bil zapustnik poročen s C. C., da je imel dva otroka, sina D. C.2 in hčer E. E.3, da so zapustnikova vdova in otroka zapustnika preživeli, da je zapustnikova vdova 9. 6. 2005 umrla (I/II), da je zapustnik napravil lastnoročno oporoko brez datuma, kateri je priložena skica in ki jo je sodišče zakonito razglasilo 6. 6. 2020, da je zapustnik v oporoki določil, da vse njegovo premoženje po smrti dobita sin in hči in da se premoženje razdeli na naslednji način:

-sin dobi pri vložku št. 591 k. o. X del parcele vzhodni št. 1015/2, del parcele vzhodni št. 1015/1, del parcele vzhodni št. 1016/1, kakor je razdeljeno na priloženem delilnem listu, pri istem vložku št. 591 k. o. X, dobi parcelo št. 1016/16 v celoti ter parceli št. 1016/17 in 1016/18, v kolikor ne bi bile za čas njegovega premoženja prodane, pri vložku št. 828 k. o. X parcela št. 1013/1, dobi stanovanjsko hišo X št. 21 pod pogojem, da ima žena popolno pravico živeti v celotni hiši do njene smrti, od premičnin, ki se ne nahajajo v hiši, dobi vse pohištvo, ki je v dnevni sobi s pečjo, kuhinja s štedilnikom, hladilnikom in omaricami, vso pohištvo, ki je v spalnici in predsobi, inventar pa je last žene, da ob prodaji hiše ne dovoli odtujitve drugim osebam, samo sorodstvu, da pri istem vložku dobi sin del dvorišča na parceli št. 1013/1 k. o. X, da dobi del parcele (vzhodni) št. 1014/1, eno garažo in eno okno kozolca, kakor je razdeljeno na delilnem načrtu,

-da hči dobi pri vložku št. 591, k. o. X del parcele (zahodni) št. 1015/2, del parcele zahodni št. 1015/1, del parcele št. 1016/1, kakor je razdeljeno na delilnem listu in pri istem vložku 591 k. o. X še parcele št. 1016/15, 1016/21 in 1016/23 v celoti ter parcele št. 1016/22, 1016/20 in 1016/19 v celoti, če ne bi bile za časa življenja prodane, da pri vložku 828 k. o. X dobi parcelo št. 341 v celoti, da pri istem vložku dobi parcelo št. 1013/1 - gospodarsko poslopje v celoti - še nedokončano iz leta 1940 ter del dvorišča, kakor je priloženo na delilnem delu, pri istem vložku dobi del parcele (zahodni) št. 1014, dve odprti lopi za vrtno orodje in kmetijsko mehanizacijo in del zemlje v vzhodnem delu parcele, z dvema štantoma kozolca, kakor je razdeljeno na priloženem delilnem načrtu, da pot, ki je last obeh, vsakega do polovice, označena na delilnem načrtu, uporabljata izključno za svoje namene, da hči dobi naslednje premičnine, ki so v gospodarskem poslopju - star mizarski kombinirani stroj leto izdelave 1932, tračno žago domače izdelave, namizni vrtalni stroj star 32 let, mizarsko mizo (ponk) in rabljeno priročno orodje za hišo in gospodarske potrebe, da mora sin dovoliti hčeri, nekajletno uporabo vode in elektrike iz sedanjega priključka, da se hči zavezuje plačevati porabljeno vodo in elektriko, da je hči dolžna dovoliti bratu priključek na kanalizacijo, s tem, da plača del stroškov za skupni vod, da se je za takšno delitev premoženja (zapustnik) odločil glede na njuno vloženo delo (I/III), da je zapustnikova žena 15. 2. 2001 podala izjavo, da priznava oporoko zapustnika za veljavno in svoj nujni delež odstopa dedinji (pritožnici), da je zapustnikova hči priznala oporoko zapustnika za veljavno (I/IV), da je sodišče 6. 11. 2001 izdalo sklep o napotitvi na pravdo, s katerim je dediča napotilo na pravdo zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke, da dedič napotene tožbe ni vložil, zato je zapuščinsko sodišče nadaljevalo postopek ne glede na zahtevek o neveljavnosti oporoke (I/V), da sta bila glede nujnega deleža zapustnikove žene dediča soglasna, da je nujna dedinja C. C. za časa življenja z darili prejela toliko, kolikor bi znašal njen nujni delež (I/VI). Sodišče prve stopnje je v sklepu razglasilo za dediča na podlagi oporoke zapustnikovo hči in zapustnikovega sina, vsakega do 1/2 (II).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Pritožnica v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep o dedovanju v II. tč. izreka glede razglasitve za dediča vsakega do deleža 1/2 za celoten obseg zapuščine razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožnica zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3.Zapis lastnoročne oporoke je nekoliko neroden, vendar bi z določenim naporom sodišče lahko sprejelo odločitev, ki bi upoštevala pravo in dejansko voljo pokojnega. Iz izvedenskih mnenj izhaja, da bi sodišče na tak način lahko postopalo, kar pomeni, da se ne upošteva volja zapustnika glede tistih nepremičnin, ki niso v celoti last zapustnika, ker bi to predstavljalo enostransko delitev brez sodelovanja solastnice. Mogoče je izračunati in upoštevati pravo oporočno voljo zapustnika, s tem, da se upoštevajo zgolj deleži za vsako posamezno nepremičnino in da se ne upošteva nedopustna volja glede načina delitve nepremičnin v naravi. Tak je bil predlog pritožnice in na tak način rešuje podobne primere sodna praksa. Tako je postopalo sodišče v sodbi VSL I Cp 56/99. V zadevi VSL I Cp 527/20084 sodišče med dediče ni moglo razdeliti nepremičnine v naravi, zato je realne dele, ki so dedičem pripadali po oporoki, denarno ovrednotilo v razmerju do vrednosti celote in je določilo dedne deleže v tem razmerju.

4.Zapustnik je s svojim solastninskim deležem lahko razpolagal. Pritožnica pa ni zahtevala, da bi se z upoštevanjem oporočiteljeve volje poseglo v solastninsko pravico solastnice. Če je bila oporočna volja, da eden od v oporoki določenih dedičev dobi nedopustno v naravi določen del parcele, ker solastnik na tak način ne more poseči v solastniško razmerje, je oporočno razpolaganje vseeno določljivo glede obsega volje na solastnikovem deležu pokojnega, ki pa s svojim nedoločenim idealnim deležem solastništva lahko razpolaga. Velikost oziroma obseg, kolikor se namenja dediču od oporočnih deležev za posamezne parcele oziroma sorazmerni del na solastniških deležih, je določljiv glede na skico, ki jo je podpisala tudi solastnica, ki je tudi soglašala z načinom delitve.

5.V nasprotju z zapustnikovo voljo je tudi odločitev glede premičnin - mizarskega kombiniranega stroja, tračne žage, namiznega vrtalnega stroja, mizarskega ponka in glede vsega rabljenega priročnega orodja za hišo in orodja za gospodarske potrebe, kar je bilo naklonjeno pritožnici.

Odgovor na pritožbo

6.Dedič v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Presoja utemeljenosti pritožbe

7.Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

8.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju (ZD), pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

9.Med dedičema ni sporno, da po zapustniku glede celotne zapuščine nastopi dedovanje na podlagi njegove oporoke5 in da sta dediča nepremičnin in premičnin, s katerimi zapustnik v oporoki ni izrecno razpolagal oziroma jih navedel, vsak z dednim deležem 1/2.6 Niso tudi sporne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je delilni načrt del oporoke,7 da je z delilnim načrtom zapustnik določil način delitve zapuščine in razdelil svoje (in tuje) premoženje, da je med dedičema sporen način dedovanja nepremičnin 1016/1, 1015/1 in 1015/2 ter glede parcel 1014 in 1013/1 k. o. X.8

10.Pritožbeno sodišče je v sklepu I Cp 2329/2007 z dne 19. 9. 2007,9 v napotkih sodišču prve stopnje za nadaljnji postopek, pojasnilo, da je treba ugotoviti, ali je zapustnik razpolagal s tujim solastnim deležem, da celotni delilni načrt temelji tudi na tem razpolaganju ter če to drži, je oporoka v tem delu nična. V skladu s sodno prakso so materialnopravna stališča sodišča prve stopnje, da se glede (ne)veljavnosti oporoke, ki je enostranski pravni posel, uporabljajo splošna pravila Obligacijskega zakonika (OZ), ker ZD ne predpisuje specialne ureditve. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo pogoje možnosti, dopustnosti, določenosti in določljivosti vsebine oporoke ter dopustnost podlage oporočnega razpolaganja po določbah OZ. Vsebina oporoke mora biti mogoča, dopustna, določna ali določljiva (34. člen OZ), podlaga oporočnega razpolaganja pa mora biti dopustna (prvi odstavek 39. člena OZ), sicer je oporoka nična.10 Tako materialnopravno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 275/2014, v katerem je izpostavilo, da se pravila OZ uporabljajo v zvezi z vprašanjem dopustnosti podlage oporočnega razpolaganja ter možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke, s tem, da je po določbah OZ mogoče oporoko ali njen del izreči tudi za nično v primerih, ko je zapustnik razpolagal z nemogočim, nedovoljenim, nedoločenim in nedoločljivim predmetom ali s tujim premoženjem.

11.Iz oporoke in delilnega načrta izhaja, da je zapustnik opravil delitev na način, kot da je lastnik celotnega premoženja, čeprav je bil večji del nepremičnin v lasti tudi njegove žene kot solastnice, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oporoka v tem delu nična. V postopku ni bilo dokazano, da bi bila solastnina razdeljena, to (pravilno) ugotovitev sodišča prve stopnje pa pritožba neuspešno izpodbija z navedbami, da je na skici, ki je sestavni del oporoke, podpis solastnice in da bi se solastnica strinjala z načinom delitve iz skice. Ker je torej zapustnik v oporoki razpolagal s svojim in premoženjem, ki ni v njegovi lasti, s tem, da je te (sporne) nepremičnine kot celoto razdelil med (oba) dediča, se pritožnica neutemeljeno zavzema, da bi sodišče prve stopnje lahko izračunalo posamezne dedne deleže ob upoštevanju solastniškega deleža zapustnika na solastnih nepremičninah. Prav način določitve dednih deležev, za katere se zavzema pritožnica, ne upošteva volje zapustnika, kot je bila izražena v oporoki, katere sestavni del je delilni načrt, kar dodatno potrjuje pritožbena navedba, da je zapustnik v oporoki "razdelil premoženje med sina in hčer glede na vloženo delo". Pritožnica je torej tista, ki se zavzema za delitev zapuščine na način, ki ne odraža prave volje zapustnika iz oporoke. Odločilno je torej, da solastne nepremičnine niso bile razdeljene, zapustnik pa je razpolagal, kot da bi bil lastnik vseh nepremičnin, zato ni mogoče prepoznati njegove volje, posebej v smislu zapisa iz oporoke, da je "takšna delitev glede na vloženo delo", kar kaže, da je izhajal iz predpostavke, da so vse nepremičnine njegova last in da je na ta način pravično porazdelil zapuščino med oba dediča, kar pomeni, da je bila njegova predstava o delitvi njegovega premoženja v času njegove smrti nepravilna.

12.Smiselno enako velja za premičnine. Tudi delitev premičnin med (oba) dediča temelji na delu oporoke (in delilnem načrtu), za katerega je bilo ugotovljeno, da je ničen. Premičnine so bile namreč razdeljene med dediča v povezavi z delitvijo nepremičnin, na katerih so stali objekti.

13.Sodna praksa, na katero se sklicuje pritožba, ni primerljiva s konkretnim primerom. V zadevi I Cp 56/99 predmet pravde ni bila veljavnost, temveč vsebina oporoke, v zadevi I Cp 527/2018 pa je bil predmet odločanja po sklepu o dedovanju delitev solastnine.

Presoja pritožbenega sodišča

14.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

15.Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel.

-------------------------------

1Podrobneje glede opisa in seznam nepremičnin glej sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

2V nadaljevanju dedič.

3V nadaljevanju pritožnica.

4Pravilno VSL I Cp 527/2018.

5Glej natančen prepis oporoke na l. št. 416.

6Glej 11. tč. sklepa o dedovanju.

7Med dedičema je bilo na naroku 14. 11. 2024 nesporno ugotovljeno, da je delilni list del zapustnikove oporoke (l. št. 415).

8Glej zapisnik naroka z dne 12. 11. 2020. - l. št. 575 in 12. tč. sklepa o dedovanju.

9L. št. 205-207.

10VSL I Cp 3602/2009.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 34, 39, 39/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.