Jedro

Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da se tožnica v zvezi s svojim ravnanjem ne more sklicevati na splošno prakso, oziroma, da so tudi druge stevardese tovrstne cigarete podobno prodajale delavcem letališča in letalskemu osebju. Ni dvoma, da je tožnica vedela, da tako poslovanje ni zakonito, pa se je zanj vseeno zavestno odločila. Kolikor je računala, da jo pri tem vodstvo tožene stranke ali pristojni organi nadzora ne bodo odkrili, jo to ne opravičuje.

Delodajalec utemeljeno dokončno oblikuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele po zagovoru delavca. Vsebina seznanitve z očitani kršitvami ob vabilu delavca na zagovor pa je namenjena temu, da je delavec vnaprej obveščen, kaj bo predmet zagovora.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 15. 3. 2012. Hkrati je zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev trajanje delovnega razmerja in priznanje pravic na njegovi podlagi od 15. 3. 2012 dalje ter za vrnitev tožnice na delo. Tudi v ponovljenem postopku je presodilo, da je tožena stranka tožnici utemeljeno očitala hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, ker je kot vodja kabinskega osebja in odgovorna za prodajo na letalu po cenah, ki niso zajemale taks in davkov, dne 12. 2. 2012 odplombirala voziček z izdelki iz A. S. prodaje in ustrezni voziček iz rezerve še pred poletom letala in iz obeh vozičkov vzela celotno zalogo cigaret, namenjenih prodaji na letalu (11 štek iz vozička prodaje na predvidenem letu in 45 štek cigaret iz rezervnega vozička) in jo še pred prihodom potnikov neutemeljeno in v nasprotju s pravili tovrstne prodaje prodala sodelavcem na letališču, dne 16. 2. 2012 pa je ob vrnitvi z leta iz tujine storila carinski prekršek, ko je preko službenega prehoda v svoji osebni prtljagi poskušala odnesti 14 štek cigaret. 2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče neutemeljeno ni upoštevalo, da med samo obdolžitvijo očitanih kršitev v vabilu na zagovor in sporno izredno odpovedjo ni identitete. Sodišče se ni jasno opredelilo do oblike krivde v zvezi z očitanimi ravnanji. Navaja, da se ji ne more očitati niti naklep, niti huda malomarnost, saj se navodila o prodaji potnikom na letalu pri toženi stranki niso ustrezno obnavljala, mnoga od njih so bila v tujem jeziku in se zato ne morejo upoštevati, tožnica pa je pri tem ravnala v skladu z dolgoletno prakso pri toženi stranki. V zvezi s tem revizijskemu sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker v ponovljenem postopku ob zaslišanju priče B. R. tožnici ni dopustilo postavljanja dodatnih vprašanj glede utečene prakse prodaje cigaret. Glede na prakso v preteklosti, ki jo je vodstvo tožene stranke dopuščalo, oziroma so se nekateri iz vodstva takega nakupa cigaret tudi posluževali, tožnica zatrjuje, da pomeni izredna odpoved prepoved diskriminacije in je tudi zato odpoved nezakonita, tudi sicer pa s svojim ravnanjem tožnica toženi stranki ni povzročila nobene škode.

4. Tožena stranka je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizija sodišču očita le, da v ponovljenem postopku ni dovolila priči B. R. postavljati vprašanj glede potrditve dolgoletne prakse o dejanskem poslovanju z blagom, namenjenim prodaji potnikom na letalu. Sodišče druge stopnje je tak očitek utemeljeno zavrnilo, ker tožnica zaslišanje navedene priče ni predlagala v zvezi s tem. Tudi sicer pa izpovedba navedene priče v zvezi s tem ne bi mogla vplivati na odločitev v zadevi, saj je sodišče že na podlagi drugih dokazov dopuščalo, da so določene stevardese vsaj v manjšem obsegu pri poslovanju z blagom, namenjenim prodaji na letalu, ravnale podobno kot tožnica in dopuščalo, da vodstvo tožene stranke v preteklih letih temu ni posvečalo ustrezne pozornosti. Tako v zvezi s tem ob zaslišanju B. R. v nobenem primeru ni moglo iti za bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 339. člena ZPP.

8. Glede identitete dejanskih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotavlja, da je v delovnem sporu pomembna identiteta med vsebinsko opredelitvijo razlogov (delavcu očitanih kršitev) v sami odpovedi in dokazovanjem dejanskih razlogov za odpoved s strani delodajalca pred sodiščem. Navedena identiteta je v tem primeru podana. Za dne 12. 2. 2012 je v izredni odpovedi tožena stranka tožnici očitala, da je večjo količino cigaret, ki jo je na letalu prevzela za prodajo potnikom na letalu po nižjih cenah, neutemeljeno prodala sodelavcem na letališču, za dne 16. 2. 2012 pa, da je preko službenega prehoda ob vrnitvi z leta iz tujine v osebni prtljagi hotela odnesti večjo količino (14 štek) neocarinjenih cigaret in s tem storila carinski prekršek. Delodajalec utemeljeno dokončno oblikuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele po zagovoru delavca. Vsebina seznanitve z očitani kršitvami ob vabilu delavca na zagovor pa je namenjena temu, da je delavec vnaprej obveščen, kaj bo predmet zagovora. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila tožnica z vabilom na zagovor v zvezi s sporno izredno odpovedjo ustrezno seznanjena v zvezi s katerima časovno opredeljenima dogodkoma v zvezi s poslovanjem s spornimi cigaretami se ji očitajo kršitve, tako da je lahko podala zagovor, kar je tudi storila. Zato opredelitev očitanih kršitev v vabilu na zagovor ni razlog za nezakonitost odpovedi.

9. Kolikor se tožnica sklicuje na neažurirana navodila in na neupoštevanje navodil v tujem jeziku glede poslovanja z blagom, namenjenim prodaji potnikom na letalu, sodišče ugotavlja, da mora biti tudi glede na siceršnjo poslovanje s tem blagom (odgovorna stevardesa zadolži plombiran voziček z blagom pred posameznim letom na samem letalu) že laikom jasno, da je to blago namenjeno prodaji potnikom na konkretnem letu, ne pa prodaji domačemu osebju, ki se nahaja na notranjem delu letališča, ki ima možnost za dostop in odhod iz sicer zaprtega dela letališča preko službenega prehoda, ki ni pod redno carinsko kontrolo. Gre za tako imenovano brezcarinsko prodajo, pri kateri je cena znižana pri izdelkih tujega izvora za znesek carine in davka (DDV in trošarine, ki pri cigaretah bistveno vpliva na višino cene). Kot izkušeni stevardesi na delovnem mestu vodje kabinskega osebja, ki ji je bila dne 12. 2. 2012 zaupana odgovornost za prodajo takega blaga (vključno z večjo količino cigaret) potnikom na letu v Skopje, so tožnici te okoliščine morale biti znane, ne glede na pisno opredelitev podrobnejših navodil poslovanja s tem blagom. Ne glede na to, pa se je še pred vkrcanjem potnikom (dejansko do vkrcanja potnikov niti ni prišlo, ker je bil let potem odpovedan) odločila za razprodajo celotne količine cigaret iz zadolženih vozičkov (tudi iz vozička rezervne zaloge) domačim delavcem na zaprtem delu letališča. 10. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da se tožnica v zvezi s svojim ravnanjem ne more sklicevati na splošno prakso, oziroma, da so tudi druge stevardese tovrstne cigarete podobno prodajale delavcem letališča in letalskemu osebju. Ni dvoma, da je tožnica vedela, da tako poslovanje ni zakonito, pa se je zanj vseeno zavestno odločila. Kolikor je računala, da jo pri tem vodstvo tožene stranke ali pristojni organi nadzora ne bodo odkrili, jo to ne opravičuje. Zato je sodišče utemeljeno presodilo, da je tožnica s tem ravnanjem naklepno oziroma najmanj iz hude malomarnosti huje kršila svoje delovne obveznosti.

11. Podobno velja za njeno ravnanje dne 16. 2. 2012, ko je po odhodu z leta iz tujine preko službenega prehoda poskušala odnesti večjo količino cigaret, ki je očitno mnogokrat presegala dovoljeno količino vnosa cigaret za osebne potrebe brez carinjenja.

12. Če so se podobnih ravnanj posluževale tudi druge stevardese in če v preteklosti vodstvo tožene stranke temu ni posvečalo potrebne pozornosti, tožnice ne opravičuje. Nova uprava tožene stranke ni bila dolžna pristajati na takšno nezakonito prakso, oziroma se je nje pričakovalo, da bo tudi glede prodaje „brezcarinskega blaga“ letalskim potnikom na mednarodnih letih zagotovila zakonito poslovanje. Obe tožnici očitani ravnanji predstavljata v bistvu hudo kršitev pravil o poslovanju s tem blagom. Sodišče je utemeljeno ugotovilo, da je zaradi tega trpel ugled tožene stranke in da je bila toženka zaradi razprodaje cigaret domačemu osebju tudi materialno oškodovana.

13. Po ugotovitvah sodišča je tožena stranka v istem času za podobno kršitev tudi tožničini sodelavki podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato se tožnica ne more sklicevati na neenakopravno obravnavo. Očitek kršitve prepovedi diskriminacije v revizij pa tudi sicer ne more biti utemeljen, saj tožnica niti ne navaja, glede na katero osebno okoliščino v smislu 6. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) naj bi bila diskriminirana.

14. Glede na navedeno revizija ni utemeljena. Zato jo je sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.