Jedro

Sodišče je odločalo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, tožeči stranki ni prisodilo niti več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahtevala. Tožbenemu zahtevku je namreč le delno ugodilo, in sicer v tistem delu, za katerega je ocenilo, da vsebuje vse potrebne prvine oblikovalnega zahtevka s konstitutivnim učinkom glede na določbo 5. odstavka 168. člena ZIZ, torej na dovolitev takšne zemljiškoknjižne spremembe pri nepremičnini, da bo v zemljiški knjigi spremenjeno razmerje glede lastništva nepremičnine med vpisanim zemljiškoknjižnim lastnikom in dolžnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da se pri etažni lastnini, vpisani v podvložku 2606/30 k.o. D., ki je v naravi poslovni prostor št. I/4 v prvem nadstropju poslovne stavbe M. ulica v L. in ki je v lasti gradbenega podjetja G., d.o.o., družbena lastnina, dovoli vknjižba lastninske pravice za osebo: O.P.. S sklepom pa je zavrglo tožbo, da je bila na podlagi sodišču predložene kopije pogodbe ZIG/18/91 z dne 18. 9. 1991 in priznanja obeh sospornikov, da je bila pogodba št. ZIG/18/91 z dne 18. 9. 1991 o prodaji in nakupu poslovnega prostora št. I/4 v prvem nadstropju v izmeri 38,47 m2 v poslovnem objektu na M. ulica v L., na parc. št. 951/243 k.o. D., vpisani v podvložku št. 2606/30 k.o. D., resnično sklenjena in kupnina plačana ter izrecne izjave drugega sospornika, da se strinja z vpisom nepremičnine v zemljiški knjigi na prvega sospornika. Prvotožencu je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti ustrezen del njenih pravdnih stroškov v višini 184,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Prvi toženec je zoper sodbo vložil pravočasno pritožbo, v kateri se sklicuje na vse pritožbene razloge ter predlaga razveljavitev sodbe. Opozarja, da je izrek sodbe v nasprotju s postavljenim tožbenim zahtevkom oz. da je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je tožečo stranko opozorila, da je nesklepčen. Odločanje o zahtevku, ki ni bil postavljen, pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in je s tem, ko je sodišče odločalo mimo postavljenega zahtevka, to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče je v konkretni pravdni zadevi dvakrat opravilo prvi narok za glavno obravnavo, kar pomeni kršitev določb ZPP. Zlasti pa tožeča stranka ni izkazala, da naj bi bila druga tožena stranka podjetje, ki je sklenilo kupoprodajno pogodbo s prvotoženo stranko, saj za to zatrjevano dejstvo ni predložila nobenih listin. Tožbeni zahtevek, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je neizvršljiv. Za vknjižbo v zemljiško knjigo je potrebno upoštevati tudi druga določila Zakona o zemljiški knjigi in sicer mora biti poleg označbe vrste pravice, ki se vpisuje, tudi delež pridobitve lastninske pravice, saj je to eden od osnovnih podatkov v listu B vsakega zemljiškoknjižnega vložka. Navedenega podatka izpodbijana sodba nima.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo v pritožbi očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. in 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodišče je odločalo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka (2. člen ZPP), tožeči stranki ni prisodilo niti več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahtevala. Tožbenemu zahtevku je namreč le delno ugodilo, in sicer v tistem delu, za katerega je ocenilo, da vsebuje vse potrebne prvine oblikovalnega zahtevka s konstitutivnim učinkom glede na določbo 5. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, torej na dovolitev takšne zemljiškoknjižne spremembe pri nepremičnini, da bo v zemljiški knjigi spremenjeno razmerje glede lastništva nepremičnine med vpisanim zemljiškoknjižnim lastnikom (drugotoženo stranko) in dolžnikom (prvotoženo stranko), medtem ko je v ostalem tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Odločitev je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izčrpno obrazložilo, zato ne drži, da zanjo ni navedlo pravno relevantnih razlogov, kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Prav tako ne drži, da bi sodišče v konkretni zadevi dvakrat opravilo prvi narok za glavno obravnavo, saj iz zapisnika o glavni obravnavi dne 8. 10. 2010 izhaja, da tega dne prvi narok za glavno obravnavo ni bil opravljen, saj ga je sodišče preložilo (301. člen ZPP). Zato na kasnejšem naroku sodišče ni kršilo določbe 1. odstavka 286. člena ZPP, kot ji očita pritožba.

5. Nerazumljiv pa je pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni dokazala, da naj bi bila drugotožena stranka podjetje, ki je sklenila kupoprodajno pogodbo s prvotoženo stranko. Tožeča stranka je navedeno dejstvo z listinami dokazala. Drugotožena stranka je zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine, ki je tudi v odgovoru na tožbo priznala veljavnost sklenjene prodajne pogodbe ter izstavila zemljiškoknjižno dovolilo v korist prvotožene stranke. Sicer pa pritožnik ugovora v tej smeri v postopku ni podal, zato gre za novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku ne more več uveljaviti (1. odstavek 337. člena ZPP).

6. Pritožba nadalje očita sodišču, da je odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je sàmo na prvem naroku tožečo stranko opozorilo, da je nesklepčen. Res je sodišče tožečo stranko opozorilo na nesklepčnost tožbe in jo pozvalo, da pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Ker je šlo za sklep procesnega vodstva (18. točka 1. odstavka 270. člena ZPP), sodnik nanj ni vezan in ga lahko spremeni. Takšne odločitve ne prejudicirajo vsebine meritorne odločbe o tožbenem zahtevku. Končno je neutemeljen tudi ugovor neizvršljivosti sodbe glede na določila Zakona o zemljiški knjigi. V obrazložitvi sodbe je že poudarjeno, da je v obravnavanem primeru podlaga za vpis spremembe lastninske pravice obravnavana sodba, iz katere jasno izhaja, da se pri sporni nepremičnini vknjiži lastninska pravica na pritožnika do celote (in ne le do idealnega deleža).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje v tej zadevi ter zanj pravilno uporabilo materialnopravno določbo 168. člena ZIZ, pri tem pa ni zagrešilo očitanih, niti drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).