Jedro

Izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega revizijske vrednosti.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s popravljeno sodbo toženi stranki naložilo, naj tožnici plača 1.008.290 SIT (pravilno: 1.007.240 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer: od zneska, ki predstavlja materialno škodo, 5.040 SIT za čas od 25.10.1999 dalje, zneska 2.200 SIT, ki prav tako predstavlja materialno škodo, za čas od 21.4.1999 dalje ter od zneska prisojene odškodnine za nematerialno škodo v višini 1.000.000 SIT za čas od 15.5.2003 dalje. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo ter tožniku priznalo ustrezen del pravdnih stroškov. Tožeči stranki pa je sodišče naložilo, naj stranskemu intervenientu povrne 85.500 SIT njegovih pravdnih stroškov.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v obrestnem delu tako, da je tožeči stranki priznalo še obresti od nepremoženjske škode za čas od 1.1.2002 do 14.5.2003 v višini zakonskih zamudnih obresti, zmanjšanih za temeljno obrestno mero. V preostalem delu je pritožbo tožeče stranke, pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta pa v celoti zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper takšno sodbo vlaga revizijo stranski intervenient. V njej uveljavlja revizijski razlog napačne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da prisojeni znesek odškodnine ustrezno zniža. Zaradi narave odločitve v tem revizijskem postopku sodišče revizijskih navedb ne bo povzemalo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter obema pravdnima strankama, ki nanjo nista odgovorili (375. člen Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS št. 26/99 do Uradni list RS št. 90/2005; ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizija si prizadeva za znižanje prisojene odškodnine za nematerialno škodo. Ne glede na to, da iz revizije ni mogoče razbrati, v kolikšni meri napada višino prisojene odškodnine, pa ta v obravnavani zadevi v nobenem primeru ne bi mogla biti in tudi ni dovoljena. Ugodilni del izpodbijane sodbe namreč ne presega revizijske vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Ta določa, da je v premoženjskih sporih (kar obravnavana odškodninska zadeva je) revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Samostojna ugodilna dela (prim. drugi odstavek 41. člena ZPP), ki sta lahko potencialno izpodbijana s strani stranskega intervenienta, v obravnavani zadevi sta dva. Prvi predstavlja prisojeno odškodnino za premoženjsko škodo v višini 8.290 SIT (pravilno 7.240 SIT), drugi pa odškodnino, ki je bila prisojena za nematerialno škodo. Vrednost tega dela, ki ga napada tudi revizija, pa je milijon tolarjev in tako ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP določene revizijske vrednosti. Revizija je tako nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).