Jedro

Dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe. Ker glede trenutka sklenitve pogodbe ZKZ nima posebnih določb, veljajo splošna pravila OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Upravna odobritev pogodbe pomeni le, da je pogodba za kmetijske zemljišče sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.

Tožnik ni predložil pisne zakupne pogodbe, ki je pogoj za zakupno razmerje in uveljavljanje predkupne pravice na tej podlagi. Zakupna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, nima pravnega učinka. .

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Murska Sobota št. 330-2493/2018-25 (0403) z dne 11. 3. 2019 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 385,00 EUR z DDV, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo ni odobril pravnega posla za promet s kmetijskima zemljiščema del parc. št. 977/1 in parc. št. 725/2, obe k.o. ..., sklenjen med A. A., kot prodajalcem ter B. B., kot kupcem (točka 1 izreka). Odobril pa je pravni posel za promet z navedenima kmetijskima zemljiščema sklenjen med A. A., kot prodajalcem ter Republiko Slovenijo, zanjo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (točka 2 izreka). Stroškov postopka ni bilo (točka 3 izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta v zakonitem roku ponudbo za nakup navedenih nepremičnin, sprejela dva sprejemnika ponudbe, in sicer B. B. in Republika Slovenija, zanjo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Noben od sprejemnikov ponudbe ni solastnik ali zakupnik zemljišč navedenih nepremičnin. Iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra izhaja, da je B. B. lastnik nepremičnin parc. št. 980, 1065, 1063, vse k.o. ..., ki jih od parc. št. 977/1, ki je predmet ponudbe loči v naravi pot s parc. št. 1801, k.o. ..., v lasti Občine Puconci. B. B. je prav tako lastnik nepremičnine parc. št. 724, k.o. ..., ki neposredno meji na parc. št. 725/2, k.o. ..., ki je predmet ponudbe. Zaradi navedenega uveljavlja predkupno pravico iz 2. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Prodajalec A. A. je izjavil, da želi nepremičnini, ki sta predmet ponudbe prodati sprejemniku ponudbe B. B., kot sosedu mejašu. Upravni organ je ugotovil, da je tožeča stranka ustrezno usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti na podlagi drugega odstavka 111. člena ZKZ, vendar pa na podlagi priloženih dokazil B. B. ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa kmeta, fizične osebe na podlagi 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, ker v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev dohodek iz kmetijske dejavnosti na kmetiji B. B. v letu 2017 ni dosegal najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, to je 13.015,60 EUR. Zato je upravni organ ugotavljal, ali imenovani izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ. Pri čemer je ugotovil, da ob sprejemu ponudbe dne 15. 6. 2018 B. B. ni podal izjave na zapisnik, da bo sam ali s pomočjo drugih obdeloval kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobil, in da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih dobil pomemben del dohodka, temveč je izjavo podal šele na ustni obravnavi, dne 27. 9. 2018, kar pomeni, da v času sklenitve pravnega posla ni izkazal, da bo sam ali s pomočjo drugih obdeloval kmetijska zemljišča, ki jih bo pridobil in da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobil pomemben del dohodka, v smislu 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Glede na navedeno B. B. v trenutku sklenitve pravnega posla ni izpolnjeval pogojev za priznanje statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ. V postopku je bilo ugotovljeno, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije izpolnjuje pogoj iz 6. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, zato je upravni organ odobril pravni posel z navedenima kmetijskima zemljiščema med Republiko Slovenijo, zanjo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in prodajalcem.

3. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno, pri čemer pritrjuje odločitvi prvostopenjskega organa. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo v postopku pred organom prve stopnje nesporno ugotovljeno, da je znašala bruto vrednost kmetijskih proizvodov pri tožnikovi kmetiji v letu pred sprejemom ponudbe (torej v letu 2017) vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državne pomoči 5.500,00 EUR. Pritožnik v letu 2017 tako ni dosegel zakonsko predpisanega dohodka, najmanj 2/3 letne povprečne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji. Pritožbeni organ potrjuje ugotovitvi organa prve stopnje, da bi moral pritožnik za uveljavljanje statusa kmeta na podlagi 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ ta dohodek nesporno dosegati že v trenutku sprejema ponudbe. V zvezi s pritožbeno navedbo, da pritožnika ob oddaji izjave o sprejemu ponudbe nihče ni opozoril, da bi moral izjavo, da bo pridobival pomemben del dohodka, podati že ob sprejemu ponudbe in ne šele tekom upravnega postopka o odobritvi pravnega posla, kot je ravnal pritožnik, pa pritožbeni organ pojasnjuje, da so upravni organi varstvo pravic strank dolžni izvajati tekom upravnega postopka oziroma takoj, ko se upravni postopek začne, kar je za konkretni primer odobritve pravnih poslov storjeno s trenutkom podaje vloge za odobritev pravnega posla in ne že s samo izjavo o sprejemu ponudbe, ki je po svoji naravi materialno dejanje (ki je podlaga za kasnejše izvajanje upravnega postopka), ne gre pa še za dejanje postopka. Zainteresirani za nakup morajo ob zatrjevanju svojih predkupnih upravičenj za zavarovanje svojih materialnih pravic še pred podajo vloge za odobritev pravnega posla poskrbeti sami v skladu s svojimi interesi in na podlagi dejstev, ki jih lahko izkazujejo. Poleg tega je določba 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ določena kot izjema od splošnih pravil o izpolnjevanju pogojev za priznanje statusa kmeta, zato jo tudi sodna praksa obravnava kot takšno. Zaradi navedenega je potrebno izjavo o potencialnem pridobivanju dohodka podati že pri samem sprejemu ponudbe, naknadno pa njeno uveljavljanje ni več mogoče, saj bi s podajanjem takšnih izjav, da bodo ustvarjale bodoče prihodke, lahko stranke postopka med samim postopkom ravnale špekulativno.

4. Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri predlaga, da se odločba tožene stranke razveljavi oziroma podrejeno spremeni tako, da se odobri pravni posel za promet s predmetnima kmetijskima zemljiščema med A. A. in tožečo stranko. V tožbi navaja, da ima obe predmetni nepremičnini v najemu že sedem let, na katerih pa sedaj želi postaviti rastlinjake, za katere ima že pripravljeno infrastrukturo (namakalni sistem, elektriko) namreč z ženo imata gostilno X., katero bo prevzela hči, ki obiskuje gostinsko turistično šolo. Zaradi navedenega je to zemljišče strateškega pomena za tožečo stranko, saj je pomemben del v doseganju ciljev gostilne, katera temelji na lokalno pridelanih pridelkih. Nekaj rastlinjakov ima tožeča stranka že sedaj, te pa ne more širiti v območje terase gostišča, zato so predmetne parcele nujnega pomena za tožečo stranko in mu predstavljajo vir zaslužka, s tem pa način preživetja. Z omenjenimi rastlinjaki na predmetnih parcelah bi lahko za svoje gostinske storitve ponudil večjo kvaliteto pridelkov ter večjo raznolikost v ponudbi hrane. S prodajalcem predmetnih nepremičnin (A. A.) sta sklenila dogovor o prodaji zemljišč, zato je tožeča stranka na ta zemljišča že speljala vso potrebno infrastrukturo, ki je potrebna za rastlinjake in prodajalcu izročila aro. Od prodajalca pa je kupila tudi že sosednja zemljišča s parc. št. 975 k.o. ... Pred petimi leti pa je kupila tudi sosednja zemljišča od očeta gospoda A. A. Tožnik je dejansko mejaš predmetnih nepremičnin z vseh strani, zato ima na podlagi 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ predkupno pravico. Neupravičeno, nesorazmerno in nerazumno bi bilo, da bi se odobril pravni posel med A. A. in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. V primeru tem primeru, bi s tem nastala nepopravljiva škoda tožeči stranki, ker je le ta že vložila veliko denarnih sredstev v infrastrukturo in napeljavo. Prav tako pa bi bila precej prikrajšana in omejena pri dostopu do ostalih njenih zemljišč. Vse to bi posledično onemogočilo uspešno poslovanje in obratovanje gostišča, kar bi privedlo do hudih finančnih stisk, zaradi nezadostne samooskrbe s svežo in lokalno pridelavo pridelkov.

5. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis. V odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi ter pojasnjuje, da v zvezi s tožbenimi navedbami, da so predmetna zemljišča nujnega pomena za tožečo stranko in ji pomenijo vir zaslužka ter s tem preživetje, tožena stranka odgovarja, da mora vsak potencialni kupovalec skrbeti za svoje interese pri nakupu določenih kmetijskih zemljišč kot dober gospodar. To pomeni poskrbeti tudi za zaščito svojih pravnih koristi, ko slednje ni odvisno od upravnega organa, torej, da pri podaji izjave o sprejemu ponudbe izjavi tudi, da bo pridobival pomemben del dohodka (v skladu s 4. alinejo prvega odstavka 24. člena ZKZ). Ne glede na dejstvo, da tožeča stranka trdi, da je s prodajalcem že sklenila predhodni dogovor o nakupu predmetnih zemljišč, ter da v praksi tudi izpolnjuje pogoje, da bi takšna zemljišča obdelovala kot dober gospodar, v kar tožena stranka sicer ne dvomi. Tožena stranka pojasnjuje, da tovrstno dejstvo ne more vplivati na dejstvo, da je vlogo za odobritev pravnega posla, katerega predmet so ta ista zemljišča, podal tudi sprejemnik ponudbe, ki uveljavlja prednostni vrstni red pri nakupu, po čemer konkurira tožeči stranki in ima pred njo tudi prednost, saj tožeča stranka ni uspela izkazati zatrjevanega statusa kmeta. Tožeča stranka utemeljuje svojo prednost pri nakupu s tem, da bo sama najbolje izkoristila in obdelovala predmetna zemljišča. Kljub želji prodajalca, da želi prodati predmetna kmetijska zemljišča tožeči stranki, tožena stranka pojasnjuje, da to dejstvo ne more biti predmet presoje upravnega organa pri odločanju o odobritvi pravnega posla po določbah ZKZ. Prav tako navedena dejstva ne morejo biti podlaga za odločitev, da bi imela tožeča stranka zato prednost pred predkupnim upravičencem, ki popolnoma legitimno lahko konkurira ostalim sprejemnikom ponudbe v postopku odobritve pravnega posla po določbah ZKZ. Glede na navedeno tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. V predmetni zadevi je sodišče odločalo po sodnici posameznici na podlagi sprejete odločitve Upravnega sodišča RS s sklepom, opr. št. II U 407/2019-23 z dne 9. 2. 2022. 7. Tožba je utemeljena.

8. Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

9. Tožeča stranka je na glavni obravnavi vztrajala pri tožbi in zaslišana kot stranka vztrajala pri navedbah glede predkupne pravice.

10. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnih spisih in zaslišalo tožnika, pričo A. A. in D. D. 11. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o zavrnitvi tožnikove vloge za odobritev pravnega posla za promet s kmetijskima zemljiščema del parc. št. 977/1 in parc. št. 725/2, obe k.o. ...

12. Iz izjave o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki jo je podal tožnik izhaja, da pri nakupu kmetijskega zemljišča del parc. št. 977/1 in parc. št. 725/2, obe k.o. ..., uveljavlja predkupno pravico iz 2. in 3. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, kot kmet katerega zemljišče, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj in kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj.

13. Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožniku s strani upravne enote Murska Sobota še ni bila izdana odločba o priznanju statusa kmeta - fizične osebe. Nadalje je ugotovil, da je tožnik ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti na podlagi drugega odstavka 111. člena ZKZ, vendar pa ne izpolnjuje pogojev za status kmeta – fizične osebe, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Tožnik namreč v letu 2017 ni dosegel najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v RS, to je 13.015,560 EUR, kar ni sporno. Zato je upravni organ ugotavljal ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ.

14. V smislu ZKZ je kmet fizična oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena 1 (4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ).

15. Sporna je odločitev ali je tožnik pravočasno podal izjavo na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Med strankama ni spora o tem, da je tožnik izjavo o izpolnjevanju pogojev po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ podal po sprejemu ponudbe (15. 6. 2018), na ustni obravnavi v upravnem postopku, dne 27. 9. 2018. 16. Tožnik je zaslišan na naroku za glavno obravnavo izpovedal, da ga nihče ni poučil, ko je podal izjavo o sprejemu ponudbe, da mora dati sporno izjavo. Rečeno mu je bilo, saj ima tudi svojega kmetijskega svetovalca, da bo z nakupom predmetnih nepremičnin povečal svoja zemljišča in pridobil status kmeta. Tožnik je tudi več let obdeloval ta zemljišča, kar je potrdil prodajalec A. A. in partnerka tožnika D. D. 17. Tožnik je podal sporno izjavo na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ po sprejemu ponudbe, zato tožena stranka trdi, da dejstva na katera tožnik opira svojo predkupno pravico, niso obstajala v trenutku, ko je bila podana izjava o sprejemu ponudbe.

18. Glede na ustaljeno upravno sodno prakso mora dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, obstajati ob sprejemu ponudbe. Ker glede trenutka sklenitve pogodbe ZKZ nima posebnih določb, veljajo splošna pravila Obligacijskega zakonika (OZ), da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ), torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Upravna odobritev pogodbe (19. in 20. člen ZKZ) pomeni le, da je pogodba za kmetijske zemljišče sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. Če predkupni upravičenec uveljavlja, da ima boljši vrstni red za nakup, to glede na navedeno pomeni, da je dejstvo, na katerega opira vrstni red, moralo obstajati takrat, ko je sprejel ponudbo in je bila pogodba sklenjena.2

19. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je odločba, ki temelji na določbi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, deklarativna odločba (kar enako velja za odločbo, izdano na podlagi 1., 2. in 3. alineje iste določbe), ki pa učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek določenega pravnega stanja (statusa) ali pravnega razmerja.3 Glede na slednje sodišče ugotavlja, da so ob izjavi o sprejemu ponudbe, ta dejstva verjetne pridobitve zemljišč (torej predmetnih) obstajala, medtem ko jih je tožena stranka lahko preizkusila v upravnem postopku. Pri tem sodišče dodaja, da tožnikova izjava ni bila prepozna, kot zmotno navaja tožena stranka, pač pa je zaradi svoje pravne narave učinkovala šele od dneva, ko jo je tožnik podal. 20. Tožnik pa ni predložil pisne zakupne pogodbe, ki je pogoj za zakupno razmerje in uveljavljanje predkupne pravice na tej podlagi. Zakupna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, nima pravnega učinka (peti odstavke 26. člena ZKZ). Zakupno razmerje se v skladu s predpisi vknjiži v zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru (prvi odstavek 28. člena ZKZ). Tožnik zato ne more uveljavljati predkupne pravice kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj po 3. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ.

21. Sodišče opozarja upravni organ na 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočati strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom (prvi odstavek 7. člena ZUP). Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori (drugi odstavek 7. člena ZUP). S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da glede na dejstvo, da je tožnik uveljavljal predkupno pravico kot kmet – mejaš, (katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj), je dolžnost uradne osebe, da opozori stranko, da lahko uveljavi svoje pravice (predloži potrdilo o statusu kmeta ali poda izjavo po 4. alineji prvega odstavka 23. člena ZKZ).

22. Zato je tožbi na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in zadevo ob upoštevanju tretjega odstavka te določbe vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo upravni organ ob dejstvu, da je izjava tožnika dana na ustni obravnavi v upravnem postopku, na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ pravočasna, moral ugotoviti še druge pogoje na podlagi citirane določbe ZKZ, in sicer da bo tožnik iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobival pomemben del dohodka in izpolnjevanje pogojev glede usposobljenosti iz tretjega odstavka 24. člena ZKZ. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

23. Tožnik je sicer predlagal sojenje v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS-14, česar pa podatki postopka ne omogočajo, hkrati pa tožnik niti ne zatrjuje, da bi mu nov postopek pri pristojnemu organu prizadejal težko popravljivo škodo.

24. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu četrtega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 385,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

25. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Šteje se, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. 2 Tako tudi: sodba tega sodišča št. I U 1519/2010 z dne 22. 6. 2011. 3 Tako tudi: sodba tega sodišča št. II U 297/2009 z dne 2. 11. 2010. 4 Po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti če: 1. bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu tožniku prizadela težko popravljivo škodo; 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek.