Jedro

Relativno bistvene kršitve določb postopka, med katere spada tudi kršitev 214. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ne predstavljajo dopustnega pritožbenega razloga v postopku v sporih majhne vrednosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da je tožnici dolžan plačati 116,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2018 do plačila in ji povrniti 54 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Trdi, da tožnica ni izkazala svoje aktivne legitimacije in njenih trditev ne more nadomestiti sodišče s sklicevanjem na določbe SZ-1. Tožnica ni predložila dopisa upravnika, iz izpiska terjatev pa ni razvidno, čigavo evidenco predstavlja. Ta seznam tudi vsebinsko ni pojasnjen. Vztraja, da je svoje obveznosti poravnal s plačili stroškov v višini 250 EUR mesečno, čemur tožnica ni ugovarjala. Sodišče bi zato na podlagi 214. člena ZPP moralo šteti zatrjevana dejstva za priznana in tožbeni zahtevek zavrniti. Predloženi računi se nanašajo na lastnike poslovnih prostorov, kar je dodaten dokaz, da ne dolguje ničesar. Predlaga, da pritožbeno sodišče ponovno oceni dokaze in upoštevajoč 214. člen ZPP tožbeni zahtevek zavrne.

3. Na pritožbo je odgovorila tožnica in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Relativno bistvene kršitve določb postopka, med katere spada tudi kršitev 214. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ne predstavljajo dopustnega pritožbenega razloga. Poleg tega uveljavljana pritožbena razloga nista utemeljena, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6. Sodišče prve stopnje je ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije pravilno zavrnilo in ustrezno obrazložilo s sklicevanjem na določila 68. in 71. člena SZ-1. Ne drži, da tožnica ni podala trditev, ki bi utemeljevale njen zahtevek, saj je navedla, da dobavlja toploto na skupna odjemna mesta na naslovu ..., kjer je toženec etažni lastnik, za kar je predložila sklenjene Pogodbe o dobavi toplote. Iz njenih trditev nadalje izhaja, da jo je upravnik obvestil o neplačnikih, med katerimi je bil toženec, o tem obvestilu pa je v spis predložila listino: odstop dolžnikov (priloga A 11), iz katere med drugim izhaja tudi vtoževani dolg toženca. Pritožbene navedbe, da tožnica ni izkazala zakonske predpostavke, da je od upravnika prejela seznam dolžnikov in da gre za dolg toženca, so glede na navedeno zavajajoče in jim ni mogoče pritrditi.

7. Toženec je v postopku zatrjeval, da njegove obveznosti do upravnika znašajo mesečno cca 250 EUR in jih je s plačilom tega zneska poravnal. Tožnica je v pravočasni pripravljalni vlogi glede teh trditev navedla, da z njimi toženec ni izkazal, da bi plačal v tej pravdi vtoževane terjatve in te niso bile plačane. Trditve toženca, da je obveznosti do tožnice poravnal, tako niso ostale neprerekane in sodišče ni imelo podlage za uporabo določila 214. člena ZPP o priznanih dejstvih.

8. Pritožbena trditev, da se računi tožnice ne nanašajo na obveznost toženca, ker so naslovljeni na lastnike poslovnih objektov, je nova in zato glede na določilo prvega odstavka 337. člena ZPP prepozna ter se pritožbeno sodišče do nje ne bo opredeljevalo.

9. Ker glede na navedeno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. v zvezi s 165. členom ZPP).