Jedro

Eden od ciljev, za katere si je zakonodajalec prizadeval ob sprejemu ZEKom-1 je tudi varstvo pravic uporabnikov. Tako mora biti naročnik o vsaki spremembi pogodbenih pogojev obveščen vsaj en mesec pred njeno uveljavitvijo. To mu omogoča, da ne glede na obdobje vezave, v roku enega meseca brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopi od naročniške pogodbe, če mu novi pogoji ne ustrezajo oziroma se z njimi ne strinja. V tem primeru mu operater ne sme naložiti kazni zaradi predčasne prekinitve pogodbe. Ostaja pa dolžnost naročnika, da izpolni morebitne obveznosti, ki jih ima do operaterja, to je plačilo zapadlih in neplačanih računov, vračilo prejete terminalske opreme ter morebitne druge pogodbeno dogovorjene obveznosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Tožena stranka je ugodila zahtevku A. A. in tožeči stranki naložila odpis 136,77 EUR z davkom na dodano vrednost. Slednji je odstopil od naročniške pogodbe zaradi spremembe njenih pogojev, zato mu je tožeča stranka zaračunala sorazmerni del prejetih ugodnosti. Po oceni tožene stranke je bila omenjena vsota zahtevana v nasprotju s kogentnimi pravili drugega odstavka 129. člena in drugega odstavka 130. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-11). Znižanje mesečne naročnine zaradi določitve minimalnega trajanja naročniškega razmerja sodi med stroške prekinitve naročniškega razmerja. Tožena stranka je namreč enostransko spremenila pogodbene pogoje.

**Ključne navedbe strank v upravnem sporu**

2. Opisani odločitvi je tožeča stranka nasprotovala. Poudarila je, da dopolnitve pogodbenih pogojev niso predstavljale spremembe pravic in obveznosti A. A. Imele so pojasnjevalni značaj. Šlo je za odklon od siceršnje prakse tožene stranke. Sorazmerni del ugodnosti se nanaša na neplačane izpolnjene obveznosti tožeče stranke. Razlaga tožene stranke je še v nasprotju s tretjim odstavkom 129. člena ZEKom-1; njeno tolmačenje pravne narave vračila sorazmernega dela ugodnosti ni pravilno. Ta temelji na pogodbenih pogojih, tretjem odstavku 129. člena ZEKom-1, dodatno tudi na 190. členu OZ.

3. V odgovoru na tožbo je tožena stranka vztrajala pri že danih razlogih. Tudi Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev; v nadaljevanju: Direktiva)2 govori njej v prid. Le-ta pravi, da ima končni uporabnik pravico prekiniti pogodbo brez kakršnihkoli dodatnih stroškov, če se njeni pogoji spremenijo. Sicer pa spremembe naročniške pogodbe niso bile administrativne narave.

4. Stranka z interesom pa je pojasnila, da je obveznost vračila sorazmernega dela prejetih ugodnosti nepošten pogodbeni pogoj. Tožeča stranka je bila kot operater v močnejšem položaju in je narekovala spremembo pogodbenih pogojev. Vzrok zanje je bil na njeni strani, zato stroška prejetih ugodnosti ni bila dolžna poravnati. Iz obvestila tožeče stranke, v katerem je sama opredelila spremembe kot dve vsebinski in eno redakcijsko, je razvidno, da niso bile administrativne narave.

**O sojenju po sodnici posameznici**

5. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000 EUR in ne gre za pomembno pravno vprašanje (prva alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-13). O tem, ali spor izpolnjuje te pogoje, odloči senat, na predlog sodnika poročevalca (tretji odstavek 13. člena ZUS-1).

6. Srž tega upravnega spora se skriva v pravilnem tolmačenju prava (spremembe pogodbenih pogojev in odstopa od pogodbe). Pri tem ne gre za pomembno pravno vprašanje. Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, je senat sklenil, da je izpolnjena predpostavka iz prve alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. O zadevi je zato odločila sodnica posameznica.

**O dokaznem postopku**

7. Sodišče je prebralo vse listine, ki sta jih stranki izročili (priloge A1 do A3 in upravni spis številka 38260-28/2020). Drugih dokaznih predlogov stranke niso imele.

**K I. točki izreka**

8. Tožba ni utemeljena.

9. Naročnik je vsaka fizična ali pravna oseba, ki z izvajalcem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev sklene pogodbo o zagotavljanju takih storitev (34. točka 3. člena ZEKom-1). Med drugim mora naročniška pogodba vsebovati način obveščanja naročnika o nameravanih spremembah pogojev in način izvajanja naročnikove pravice do prekinitve pogodbe v tem primeru (9. točka prvega odstavka 129. člena ZEKom-1). O vsaki spremembi pogojev morajo biti naročniki obveščeni najmanj 30 dni pred predlagano uveljavitvijo sprememb. Pri tem morajo biti obveščeni, da imajo, razen če je sprememba pogojev, določenih v naročniški pogodbi, potrebna zaradi uskladitve z ZEKom-1 oziroma na njegovi podlagi sprejetimi predpisi, drugimi predpisi in predpisi Evropske unije, ki se neposredno uporabljajo, v istem roku pravico brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo (drugi odstavek 129. člena ZEKom-1). Zapisano ne vpliva in ne posega v zapadle in neplačane obveznosti naročnikov ter v obveznosti izpolnitve pogodbeno dogovorjenih obveznosti naročnikov (tretji odstavek 129. člen ZEKom-1). Ne glede na minimalno pogodbeno obdobje vezave pogoji in postopki za prekinitev pogodbe ne smejo odvračati od zamenjave izvajalca storitev (drugi odstavek 130. člena ZEKom-1).

10. Eden od ciljev, za katere si je zakonodajalec prizadeval ob sprejemu ZEKom-1 je tudi varstvo pravic uporabnikov.4 Tako mora biti naročnik o vsaki spremembi pogodbenih pogojev obveščen vsaj en mesec pred njeno uveljavitvijo. To mu omogoča, da ne glede na obdobje vezave, v roku enega meseca brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopi od naročniške pogodbe, če mu novi pogoji ne ustrezajo oziroma se z njimi ne strinja. V tem primeru mu operater ne sme naložiti kazni zaradi predčasne prekinitve pogodbe. Ostaja pa dolžnost naročnika, da izpolni morebitne obveznosti, ki jih ima do operaterja, to je plačilo zapadlih in neplačanih računov, vračilo prejete terminalske opreme ter morebitne druge pogodbeno dogovorjene obveznosti. Teh pravic naročnik nima, če je operater pogoje iz naročniške pogodbe spremenil zgolj zaradi prilagoditve spremenjeni zakonodaji. Navedeno ne vpliva in ne posega v zapadle in neplačane obveznosti naročnikov ter v obveznosti izpolnitve pogodbeno dogovorjenih obveznosti naročnikov.5

11. A. A. je 13. 8. 2018 sklenil Pogodbo za vzpostavitev naročniškega razmerja (v nadaljevanju: Pogodba) s tožečo stranko. Del te Pogodbe so bila Pojasnila k Prilogi Pogodbe in aneksom k tej pogodbi (v nadaljevanju: Pojasnila). Ta so v 1.4. točki, naslovljeni „Ugodnosti in vezave“, določala, da je naročnik dolžan povrniti sorazmerni del ugodnosti, ki jo je prejel (bodisi ob sklenitvi, bodisi pozneje), če je bilo obdobje pogodbene vezave predčasno prekinjeno na podlagi uveljavljanja njegove pravice po veljavni zakonodaji (na primer: odstopne pravice po drugem odstavku 129. člena ZEKom-1). Ugodnosti po tej Pogodbi sta bila popust pri naročnini (50%) in cenejša priključnina.

12. V mesecu avgustu 2019 je tožeča stranka napovedala spremembo Pogodbenih pogojev. Z njo A. A. ni soglašal in je 4. 10. 2019, pred potekom obdobja vezave, odstopil od Pogodbe. V svoji izjavi se je skliceval na drugi odstavek 129. člena ZEKom-1. Tožeča stranka mu je zaračunala sorazmerni del ugodnosti za mesečno naročnino in subvencionirano priključnino v višini 136,77 EUR.

13. Sprememba Pogodbenih pogojev ni bila posledica uskladitve z ZEKom-1, predpisi ali predpisi Evropske unije, ki se neposredno uporabljajo. Po besedah tožeče stranke so imele spremembe pojasnjevalni značaj; šlo je za razlago že obstoječega pogodbenega pravila, za katerega je Tržni inšpektorat Republike Slovenije ocenil, da ni pošten do potrošnika. Že to navajanje tožeče stranke jasno kaže, da ni šlo za administrativne ali redakcijske spremembe, temveč za vsebinsko spremembo Pogodbenih pogojev.

14. Kar pa se tiče Direktive, se ta v času odstopa od Pogodbe, niti v trenutku izdaje izpodbijane odločbe, ni uporabljala. Države članice Evropske unije so bile dolžne sprejeti ustrezne predpise do 21. 12. 2020 in jih od takrat uporabljati (prvi in drugi odstavek 124. člena Direktive). Sklicevanje nanjo je v tem pogledu zmotno.

15. Vseeno pa sodišče pripominja sledeče. Pravilo četrtega odstavka 105. člena Direktive je postavilo še nadaljnji pogoj: poleg tega, da morajo biti spremembe administrativne, ne smejo imeti negativnih posledic za uporabnika. Slednji sicer ni dolžan plačati nadomestila, razen za obdržano opremo, če je imel pravico odpovedati pogodbo (šesti odstavek 105. člena Direktive). Tožeča stranka je zgolj trdila, da spremembe Pogodbe ne bodo vplivale na na obveznosti naročnikov. Na drugi strani sta ji tožena stranka in A. A. oporekala. Tožeča stranka pa teh svojih navedb z ničemer ni podkrepila; ostale so povsem nedokazane (prvi odstavek 7. člena in 212. člen Zakona o pravdnem postopku6 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakon o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-17). Negativnih posledic za A. A. z ničemer ni izkazala.

16. Dalje, tožbena razlaga o tem, da je vračilo sorazmernega dela ugodnosti povračilni zahtevek, oprt na pogodbene pogoje in tretji odstavek 129. člena ZEKom-1 ni osnovana. Zgoraj citirano pravilo drugega odstavka 129. člena ZEKom-1 je prisilnega (kogentnega) značaja.8 To pomeni, da omejuje načelo avtonomije volje ali prostega urejanja pogodbenih razmerij, torej izključuje morebitne drugačne dogovore pogodbenih strank. Ti zato ne pridejo v poštev; povrnitev sorazmernega dela ugodnosti po 1.4. točki Pojasnil v nasprotju z drugim odstavkom 129. člena ZEKom-1 ni mogoča. 17. ZEKom-1 pa je tudi poseben (specialni) zakon v primerjavi z Obligacijskim zakonikom (v nadaljevanju: OZ9). Kot tak se uporabi glede vprašanj, ki jih ureja (drugi odstavek 1. člena OZ).10 Tretji odstavek 129. člena ZEKom-1 pa ureja morebitne, že obstoječe, zapadle obveznosti naročnika do operaterja (plačilo zapadlih in neplačanih računov, povračilo glede prejete terminalske opreme ter morebitne druge pogodbeno dogovorjene obveznosti).11 Vračilo prejetih ugodnosti v obliki znižanja mesečne naročnine in subvencionirane priključnine ne sodi v ta krog.12

18. Pri tem je tožeča stranka spregledala, da je sama zapisala, da je ugodnost dana v „zameno“ za spoštovanje Pogodbe (1.4. točka Pojasnil).13 Primeroma je celo opredelila, kdaj je naročnik dolžan povrniti sorazmerni del ugodnosti, ki jih je prejel: med drugim, ko uveljavi odstopno pravico po drugem odstavku 129. člena ZEKom-1. Na dlani je torej sklep, da gre za stroške prekinitve naročniškega razmerja in ne kot poskuša prikazati tožeča stranka, za vračilo sorazmernega dela dejansko prejetih ugodnosti.14

19. Nenazadnje tudi uporaba pravil neupravičene pridobitve po OZ ni umestna. Kot je sodišče že pojasnilo, je ureditev po drugem odstavku 129. člena ZEKom-1 posebna (specialna) in prisilnega značaja. Sicer pa tretji odstavek 190. člena OZ določa obveznost vrnitve prejetega glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla (kondikcija). Tako kot pri verziji (prvi odstavek 190. člena OZ), mora priti do neutemeljenega premika premoženja (na eni strani obogatitve, na drugi prikrajšanje), med prikrajšanjem in obogatitvijo mora biti vzročna zveza ter odsotnost pravnega temelja. Tožeča stranka teh prvin niti ni določno zatrjevala; še manj jih je izkazala (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

20. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je pri obravnavi dopustnosti revizije zoper sodbo I U 1331/2019 z dne 17. 3. 2021 sklenilo, da se slednja ukvarja z drugačnim položajem: vrnitev ugodnosti v primeru prejete terminalske opreme.15 Naslovno sodišče pa je v poznejših odločitvah poudarilo, da ugodnosti, ki jih je naročnik prejel zaradi dogovorjenega trajanja pogodbenega razmerja, sodijo med stroške prekinitve naročniškega razmerja.16

21. V zvezi z očitkom, da predstavlja izpodbijana odločba odklon od ustaljene prakse tožene stranke, pa ne gre prezreti, da je tožena stranka svojo ravnanje izčrpno utemeljila v izpodbijani odločbi. Sodišče povedanemu nima kaj dodati (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

22. Odločba tožene stranke je pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

23. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, saj je sodišče tožbo zavrnilo (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 109/2012 z dne 31. 12. 2012, 110/2013 z dne 27. 12. 2013, 81/2015 z dne 30. 10. 2015, 40/2017 z dne 21. 7. 2017 ter določbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije IU-I-65/13-19 z dne 3. 7. 2014 in U-I-49/17-24. U-I-98/17-24 z dne 28. 3. 2019. 2 Objavljena v Uradnem listu Evropske unije L 321/36 z dne 17. 12. 2018. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 4 Predlog zakona o elektronskih komunikacijah z dne 27. 9. 2012, EVA: 2012-3330-0058, stran 9. 5 Predlog zakona o elektronskih komunikacijah z dne 27. 9. 2012, EVA: 2012-3330-0058, stran 245. 6 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 7 Uradni listi Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 8 To je vidno iz samega pravila in njegovega smisla; uporabljena je tudi beseda „mora“. 9 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 83/2001 z dne 25. 10. 2001, 32/2004 z dne 2. 4. 2004, 40/2007 z dne 7. 5. 2007, 20/2018 z dne 27. 3. 2018 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-300/04-25 z dne 2. 3. 2006. 10 Dr. Nina Plavšak: Obligacijski zakonik (OZ) splošni del, 1. knjiga, GV Založba 2003, Ljubljana, 85. stran. 11 Predlog zakona o elektronskih komunikacijah z dne 27. 9. 2012, EVA: 2012-3330-0058, stran 245. 12 Tako stališče je naslovno sodišče že zavzelo v sodbi I U 1331/2019 z dne 17. 3. 2021, 13. točka: „Vrnitev sorazmernega dela ugodnosti“ po presoji sodišča ni istoveten pojmu „zapadlih in neplačanih obveznosti naročnikov in obveznosti izpolnitve pogodbeno dogovorjenih obveznosti“ iz tretjega odstavka 129. člena ZEKom-1. Iz jezikovne razlage tretjega odstavka 129. člena ZEKom-1 povsem jasno izhaja, da so naročniki v primeru prekinitve naročniškega razmerja zaradi enostranske spremembe pogojev, dolžni povrniti vse neplačane obveznosti do trenutka prekinitve pogodbe. Pojem zapadlih in neplačanih obveznosti že sam po sebi pomeni, da te obveznosti pomenijo na primer plačilo neplačanih računov in podobno, ni pa pojem zapadlih in neplačanih obveznosti enak pojmu povrnitve ugodnosti.“ Primerjaj še sodbo naslovnega sodišča I U 2402/2018 z dne 30. 4. 2020, 20. in 21. točka. 13 Po vsebini je to pogodbena kazen po prvem odstavku 247. člena OZ: naročnik je dolžan plačati določeno vsoto, če ne izpolni, torej krši svoje pogodbene obveznosti (odstopi od Pogodbe pred iztekom pogodbenega razmerja). 14 Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 324/2019 z dne 2. 12. 2019, 6. in 7. točka. 15 Sklep X DoR 125/2021 z dne 19. 5. 2021, 6. točka. 16 Primerjaj I U 2402/2018 z dne 30. 4. 2020, 21. točka, I U 1331/2019 z dne 17. 3. 2021, 13. in 16. točka.