Jedro

V pravdnem postopku sta stranki tožeča in tožena stranka in sodišče mora v tem postopku odločiti o vseh medsebojnih razmerjih med njima, vključno s pravdnimi stroški. Terjatev stranke (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe pravdnega sodišča o stroških postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu (III. točka izreka) spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki zviša za 1.380,90 EUR (na 1.528,49 EUR).

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 210,67 EUR v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku petnajstdnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 10. 2. 2012 razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.399,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2008 dalje do plačila, kar je zahtevala tožeča stranka več je zavrnilo. Glede stroškov postopka je odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 147,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila, v 15. dneh.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in sicer zoper stroškovni del, to je III. točko izreka. Navaja, da v skladu z 2. odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku sodišče, če stranka deloma uspe v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Zakon o pravdnem postopku in Zakon o brezplačni pravni pomoči ne določata, da se v primeru, ko je ena od strank upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ne razsoja o stroških, ki so kriti iz sredstev BPP. Opozarja na 46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči in navaja, da ob jezikovni razlagi te določbe izhaja, da mora sodišče, tudi kadar je stranka upravičenec do brezplačne pravne pomoči, odločiti o celotnih stroških postopka. Stališče sodišča, ki stroškov odvetnika R. Z. (postavljenega po odločbi BPP) ter stroškov izvedenca ni upoštevalo zato, ker naj bi bili ti stroški kriti iz sredstev brezplačne pravne pomoči, pomeni napačno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe v III. točki izreka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Navedba tožene stranke, da je tožena stranka (upoštevaje uspeh v pravdi) upravičena tudi do povračila stroškov za izvedenino in zastopanje po odvetniku, postavljenem po odločbi BPP, ne glede na dejstvo, da je bila toženi stranki dodeljena za te stroške brezplačna pravna pomoč, je utemeljena. V pravdnem postopku sta stranki tožeča in tožena stranka in sodišče mora v tem postopku odločiti o vseh medsebojnih razmerjih med njima, vključno s pravdnimi stroški. Terjatev stranke (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, pa preide na R. S. po samem zakonu (46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP), do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe pravdnega sodišča o stroških postopka.

6. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko navedenih (pravilno priglašenih) stroškov pri izračunu ni upoštevalo in so drugačne pritožbene navedbe iz odgovora na pritožbo neutemeljene. Odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu je bilo zato potrebno spremeniti tako, da se upoštevajo tudi stroški tožene stranke za odvetnika, postavljenega po odločbi BPP ter stroški izvedenca. Priglašeni in potrebni stroški odvetnika Z. skupaj znašajo 1700 odvetniških točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,459) znaša 780,30 EUR (pripravljalna vloga 6. 10. 2011, 3. 11. 2011 in 16. 11. 2011, naroka dne 16. 11. in 7. 12. 2011 ter urnina). Ni pa sodišče druge stopnje (kot izhaja iz stroškovnika v spisu na list. št. 154) priznalo stroška za vpogled v spis, sestanek in poročilo stranki, kar vse je šteto že v siceršnja opravila. Potreben pravdni strošek je še plačilo fotokopij v višini 8,40 EUR ter 2 % materialnih stroškov, priglašenih za pripravljalno vlogo z dne 6. 10. 2011 v višini 3,67 EUR ter 20 % DDV v višini 158,47 EUR. Poleg tega predstavlja potrebni strošek še strošek za izvedenca v višini 733,90 EUR, tako da potrebni pravdni stroški tožene stranke poleg že priznanih (za zastopanje po odvetnici L. P.) znašajo 1.684,03 EUR. 82 % (neizpodbijan uspeh) od teh stroškov pa znaša 1.380,90 EUR in za ta znesek je bilo potrebno zvišati znesek pravdnih stroškov iz III. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji gredo tudi potrebni pritožbeni stroški. Te je sodišče druge stopnje odmerilo od dodatno priznanih pravdnih stroškov in toženi stranki priznalo 375 točk za pritožbo, torej 172,12 EUR, 2 % materialnih stroškov v višini 3,44 EUR in 35,11 EUR na račun DDV, skupno torej 210,67 EUR. Glede na uspeh v pritožbenem postopku, pa tožeča stranka svoje pritožbene stroške nosi sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).