Jedro

Ker stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika, ne pa splošno vseh sodnikov ali kar sodišča kot celote, je zahteva za izločitev celotnega Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki pomeni izločitev vseh sodnikov, očitno nedovoljena in se zavrže. Glede na določbo 6. odstavka 72. člena ZPP, po kateri prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata, o zahtevi, podani skupaj s pritožbo, odloča senat Višjega delovnega in socialnega sodišča.

Izrek

Predlog za izločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča se zavrže. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 12. 2009 in z dne 22. 12. 2009.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 16. 12. 2009 zavrglo revizijo, ki jo je tožnik zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 344/2009 z dne 20. 8. 2009 vložil 3. 9. 2009, s sklepom z dne 22. 12. 2009 pa revizijo z dne 9. 12. 2009, ki jo je tožnik zoper isti sklep vložil neposredno pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, ki jo je nato odstopilo prvostopenjskemu sodišču. Zoper oba sklepa se je, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka, pritožil tožnik s predlogom, da se revizija dopusti.

V pritožbi zoper sklep z dne 16. 12. 2009 navaja, da izpodbijani sklep pomeni kršitev njegovih pravic in mu jemlje možnost vložitve pravnega sredstva pri Ustavnem sodišču RS in Evropskem sodišču za človekove pravice. Navaja tudi, da je socialno ogrožen, delovni invalid in je pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, s sodbo opr. št. Ps 1545/2000 z dne 9. 3. 2005 pa ga je prvostopenjsko sodišče razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti. Zaradi socialne stiske si ne more zagotoviti strokovne pomoči odvetnika in zato tudi ne more vložiti pravnega sredstva pri Vrhovnem sodišču RS, kar mu preprečuje sedanja zakonodaja. Sklicuje se na tri odločbe, s katero so bile zavrnjene prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prvostopenjsko sodišče bi moralo prekiniti postopek in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem RS za oceno ustavnosti predpisov. Predlaga izločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča, prvostopenjsko sodišče naj zadevo odstopi Sodnemu svetu RS, ki naj določi drugo stvarno pristojno sodišče. Pritožba zoper sklep z dne 22. 12. 2009 je vsebinsko enaka, dodaja le, naj sodišče pritožbo s spisom odstopi Državnemu zboru RS, ki naj mu zagotovi sodno varstvo in obravnavo revizije pred nepristranskim revizijskim sodiščem.

O zahtevi za izločitev: Zahteva za izločitev celotnega Višjega delovnega in socialnega sodišča, kar pomeni izločitev vseh sodnikov, je očitno nedovoljena. Tožnik ni navedel nobenega zakonitega razloga izločitve sodnika, kot jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 45/2008) v 1. do 5. točki 70. člena niti ni mogoče ugotoviti drugih okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti sodnikov. Stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika, ne pa splošno vseh sodnikov ali kar sodišča, kot celote (tretji odstavek 72. člena ZPP). Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev po 6. odstavku 72. člena ZPP zavrže s sklepom predsednik senata. Ker po 2. odstavku 17. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) Višje delovno in socialno sodišče odloča v senatu treh sodnikov, je senat tožnikovo očitno nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrgel. Pritožbi nista utemeljeni.

Tožnik je zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 344/2009 z dne 20. 8. 2009, s katerim je zavrnilo pritožbo zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 325/2006 z dne 4. 5. 2009, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožnikovo revizijo, vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 321/2008 z dne 17. 12. 2008, ker je tožnik ni vložil po kvalificiranem pooblaščencu, kot določa 3. odstavek 86. člena ZPP in ni dokazal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, niti da izpolnjuje pogoje za opravljanje procesnih dejanj, kot ji določa 1. odstavek 65. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004), dne 5. 10. 2009 in 9. 12. 2009 neposredno pri Vrhovnem sodišču RS, kar je v nasprotju z določbo 1. odstavka 373. člena ZPP, vložil dve reviziji. V zvezi z revizijo z dne 5. 10. 2009 je sodišče prve stopnje tožnika s sklepom opr. št. Ps 325/2006 z dne 3. 11. 2009 (list št. 66 v sodnem spisu) celo pozvalo, da revizijo v roku 30 dni od prejema sklepa vloži po kvalificiranem pooblaščencu ali predloži dokazilo, da ima sam opravljen pravniški državni izpit v Republiki Sloveniji, ker bo sicer revizijo zavrglo. Poziv ni bil potreben, ker se v postopku z revizijo po 383. členu ZPP v zvezi s 336. členom ZPP ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na poziv sodišča se je tožnik odzval s pooblastilom predsednici senata, izročenem sodišču prve stopnje dne 8. 12. 2009, da v njegovem imenu vloži revizijo, za kar ni nobene pravne podlage.

Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa z dne 16. 12. 2009 o zavrženju revizije z dne 3. 9. 2009 (vložene priporočeno na pošto dne 5. 10. 2009) pravilno navedlo, da po 367. členu ZPP stranke lahko vložijo revizijo, vendar le po pooblaščencu, ki je odvetnik oz. predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oz. delodajalcev, zaposlen za zastopanje članov, če ima opravljen pravniški državni izpit. Stranka lahko vloži revizijo, če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik ni ravnal po navodilih prvostopenjskega sodišča v sklepu z dne 3. 11. 2009, je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Tudi drugo revizijo, ki jo je tožnik vložil priporočeno na pošto 9. 12. 2009, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 22. 12. 2009 zavrglo. Pravilno je ugotovilo, da je revizija vložena prepozno, saj mu je bil omenjeni sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča vročen 3. 9. 2009, kar dokazuje vročilnica na listu št. 61 v sodnem spisu, tridesetdnevni rok za vložitev revizije, kot ga določa 1. odstavek 367. člena ZPP, je potekel 5. 10. 2009. Prepozno revizijo po 1. odstavku 374. člena ZPP zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka.

Pritožbene navedbe, da mu ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč za presojo niso pomembne. Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. l. RS, št. 48/2001 s spremembami) v 4. odstavku 34. člena določa, da zoper odločbe oz. sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. Dejstva, da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena, tožnik ne more uveljavljati kot pritožbeni razlog zoper sklep o zavrženju revizije. Sodišče v tem postopku presoja, ali so izpolnjeni formalni pogoji za obravnavo vloge in ker je ugotovilo, da tožnik ni izpolnil procesnih pogojev za vložitev revizije, je prvostopenjsko sodišče obe „reviziji“ utemeljeno zavrglo.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo.