6. 11. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Kazimire Gregorič, Nova Gorica, in Zdenke Vižintin Orel, Šempeter pri Gorici, ki ju zastopa Maruška Trunkl Glavič, odvetnica v Novi Gorici, na seji 6. novembra 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 44. člena ter četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 206/2014 z dne 25. 9. 2014 se ne sprejme.

3.Pobudnici oziroma pritožnici sami nosita svoje stroške postopka z ustavno pritožbo in pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je zavrglo predlog pritožnic za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje, s katero je bila potrjena sodba prve stopnje, da se zavrne podrejeni zahtevek pritožnic za zmanjšanje oporočnih razpolaganj njunega očeta do višine njunih nujnih deležev. Vrhovno sodišče je navedlo, da sta pritožnici šele v predlogu za dopustitev revizije prvič navedli vrednost spornega predmeta v zvezi s podrejenim zahtevkom, ker je bila prej navedena samo enotna vrednost spornega predmeta za vse primarne zahtevke. Pojasnilo je, da poznejša ocenitev vrednosti spornega predmeta ni dovoljena in ni upoštevna. Ker naj bi izostanek pravočasne navedbe vrednosti spornega predmeta za izpodbijani del pravnomočne sodbe pomenil, da dopustitev revizije ni dovoljena, je bilo treba predlog pritožnic zavreči.

2.Pritožnici sta zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča vložili ustavno pritožbo. Hkrati z ustavno pritožbo sta vložili tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 44. člena ter četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pobudi pobudnici zatrjujeta kršitve 22. in 23. člena Ustave. Pravilo, da se revizija ne dopusti v sporih, ki ne presegajo vrednosti 2.000 EUR, naj bi pomenilo nesorazmerno formalno oviro, ki onemogoča meritoren preizkus pravnega sredstva. Po mnenju pobudnic je bistvo dopuščene revizije v poenotenju sodne prakse in razvoju prava v zvezi s pomembnimi pravnimi vprašanji, pri čemer naj bi se pomembna pravna vprašanja pojavljala tudi v zadevah, ki ne presegajo vrednosti 2.000 EUR. Pobudnici poleg tega posebej za podrejene zahtevke pojasnjujeta, da njihove vrednosti v času vložitve tožbe pogosto ni mogoče natančno določiti, razen če bi se tako vrednost "izmislilo zaradi zadostitve formalizmu". Sodišče naj bi v določenih primerih lahko samo izračunalo vrednost podrejenega zahtevka. Nazadnje pobudnici četrtemu odstavku 367. člena ZPP očitata, da neenako obravnava revidente iz civilnopravnih razmerij v primerjavi z revidenti iz delovnih in socialnih sporov. V ustavni pritožbi, ki jo opirata na trditve o kršitvah 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter 22., 23. in 155. člena Ustave, pritožnici zatrjujeta kršitve človekovih pravic zaradi uporabe predpisa, ki je protiustaven iz razlogov, navedenih v njuni pobudi. Poleg navedenega navajata, da ob vložitvi njune tožbe ZPP strankam še ni nalagal določitve vrednosti spornega predmeta za vsak podrejeni zahtevek posebej, obenem pa naj bi bili neenako obravnavani v primerjavi s strankami, ki zahtevke za uveljavljanje nujnega deleža postavijo v samostojni pravdi (te naj bi sodišče, če ne bi bilo navedene vrednosti spornega predmeta, zagotovo pozvalo k dopolnitvi tožbe).

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik