Jedro

Stranski intervenient (ministrstvo za šolstvo in šport) je pristojen za področje dela tožene stranke in skrbi za njeno pravilno in zakonito izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, zagotavlja sredstva tako za plače kot za materialne stroške in sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med drugim mora toženi stranki iz državnega proračuna zagotoviti in nakazati sredstva za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočne sodbe. Gre za specifično situacijo na področju šolstva – delodajalec je tožena stranka – šola, ki jo zastopa ravnatelj, medtem ko mora morebitno obveznost po sodni odločbi, ki je naložena toženi stranki, plačati intervenient. Tako med toženo stranko in intervenientom obstaja pravno razmerje, na katerega odločitev v konkretni zadevi vpliva, in je intervenientov pravni interes za vstop v pravdo podan.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se dopusti stranska intervencija na strani tožene stranke.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vstop v pravdo stranskega intervenienta Rebulike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport, ...

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje stranski intervenient zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. Navaja, da je z izpodbijanim sklepom sodišče zavrnilo predlog za vstop v pravdo stranskega intervenienta z obrazložitvijo, da ni izkazal pravnega interesa, ki ga zakon zahteva za vstop v pravdo. Pravni interes za vstop v to pravdo izhaja že iz pristojnosti, ki jih Ministrstvo za šolstvo in šport. daje splošni predpis, ki ureja področje vzgoje in izobraževanja – Zakon o organizacije in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI – Ur. l. RS, št. 16/2007 in nadaljnji). Z navedenim zakonom so določeni tako pogoji za opravljanje dejavnosti na tem področju, način organiziranja in financiranja, pogoji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih za opravljanje dela na tem področju. Opredeljene so posebnosti v delovnopravnih razmerjih kot tudi način financiranja področja vzgoje in izobraževanja. Prav tako pa predstavlja podlago za izdajo podzakonskih predpisov. Ministrstvo za šolstvo in šport je dolžno, glede na svoje pristojnosti, ki jih določa Zakon o državni upravi, skrbeti za enotno in zakonito izvajanje predpisov na področju šolstva. Interes države (torej javnopravni interes), ki ga na področju vzgoje in izobraževanja zastopa in predstavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport, izvira tudi dejstev, da se javne šole financirajo iz državnega proračuna. Tako ministrstvu, ki mora posameznemu zavodu iz državnega proračuna nakazati sredstva za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočne sodbe, pač ni utemeljeno odrekati pravnega interesa za vstop v pravdo. Če namreč Ministrstvo za šolstvo in šport zaradi nepravilnega tolmačenja pravnega interesa ni dopuščen vstop v pravdo, pomeni, da se morebitnemu dejanskemu plačniku obveznosti po izdani sodbi odreka možnost kakorkoli vplivati na potek postopka. Ker gre v določenih primerih lahko za veliko število tožb, kjer je med drugim, potrebno poskrbeti za enotno razlago predpisov in skrbeti za gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi, je izpodbijani sklep v nasprotju tudi z obstoječo sodno prakso in v nasprotju z javnopravnim interesom, ki pa je tudi oblika pravnega interesa, ki omogoča vstop tretje stranke v pravdo. Tipičen primer, ki je v praksi pokazal, da je vstop stranskega intervenienta v pravdo potreben, so sodni spori glede t.i. 5.a člena, ko je skoraj 4000 učiteljev vložilo pravno in dejansko identične tožbe in v nobenem od teh sporov vstop stranskega intervenienta v pravdo ni bil sporen.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in navaja, da okoliščina, da bi bilo Ministrstvi za šolstvo in šport dolžno plačati obveznosti, ki bi bila s sodno odločbo naložena toženi stranki, odrazila zgolj na finančnem položaju stranskega intervenienta, na razmerje med toženo stranko in stranskim intervenientom pa to ne bi imelo prav nobenega vpliva. Stranski intervenient pravnega interesa za sodelovanje v predmetnem postopku nima, zato obstoj le-tega poskuša utemeljiti preko javnopravne koristi, ki se kaže v gospodarnem ravnanju s proračunskimi sredstvi, torej zopet v ekonomskem interesu stranskega intervenienta.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vstop v pravdo stranskega intervenienta Ministrstvo za šolstvo in šport, ker je zaključilo, da v civilnem sporu ne zadostuje ekonomski interes, to pa je prav interes, na katerega se v konkretnem primeru sklicuje tožena stranka, ko zatrjuje, da Ministrstvo za šolstvo in šport zagotavlja finančna sredstva za plače in sredstva za izvršitev pravnomočnih sodb. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v konkretnem primeru morebitna neugodna odločba za toženo stranko, ne bi negativno vplivala na razmerje med toženo stranko in Ministrstvom za šolstvo in šport, ker je predmet konkretnega spora napredovanje tožnice v višji plačilni razred, kar je stvar razmerja med tožečo in toženo stranko in pri tem stranski intervenient nima nobenega vpliva. Zaradi pomanjkanja intervencijskega interesa je predlog tožeče stranke za stransko intervencijo zavrnilo.

Stranska intervencija je dopustna le, če ima intervenient pravni interes, da v pravdi zmaga ena od strank in je podan, kadar je intervenient s stranko v takšnem pravnem razmerju, da odločitev vpliva na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj. Stranki se lahko pridruži na lastno pobudo, pri čemer poda izjavo o vstopu v pravdo po določbi 3. odstavka 199. člena ZPP na naroku ali s pisno vlogo, ali na podlagi predloga stranke. Tožena stranka je podala predlog za vstop stranskega intervenienta in stranski intervenient Ministrstvo za šolstvo in šport je izjavo o vstopu v pravdo podala s pisno vlogo z dne 30. 6. 2010 (list. št. 26). Da lahko stranski intervenient vstopi v pravdo, ki teče med dvema drugima subjektoma, mora imeti intervenient pravni interes, ki je v tem, da stranka, ki se ji v pravdi pridruži, v pravdi zmaga. Interes mora biti pravni, izhajati mora torej iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. Tako v teorijo kot v sodni praksi ni nobenega dvoma o tem, da ekonomski interes ne zadošča za vključitev intervenienta v pravdo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je intervencijski interes podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank, to pa pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. V bistvu intervenient tedaj, ko pomaga eni izmed strank, varuje svoje pravne interese. Zaradi tega mu daje pravni sistem možnost, da na eni strani nadzoruje stranko, od uspeha katere je odvisna njegova pravna situacija in na drugi strani tudi možnost, da s svojimi dejanji nadomesti strankino pasivnost. Včasih bo zadostoval samo nadzor nad ravnanjem stranke v pravdi, če bo intervenient ocenil, da se stranka dobro pravda in da s tem varuje tudi njegove interese. Vendar brez vključitve v pravdo s prijavo intervencije ne bo mogel zagotoviti, da bo stranko pri njenem zastopanju v pravdi tudi učinkovito nadzoroval, saj ga sodišče ne bo obveščalo o poteku pravde (dr. Lojze Ude, Komentar ZPP-2 knjiga, str. 268 in 269).

Pritožba pravilno opozarja, da pravni interes za vstop v pravdo izhaja že iz pristojnosti, ki jih M.Š. daje Zakon o državni upravi (ZDU-1-UPB4, Ur. l. RS, št. 113/2005), ki v 39. členu določa, da opravlja naloge na področjih vzgoje, osnovnega, srednjega in višjega šolstva in športa. Prav tako ZOFVI določa pogoje za opravljanje dejavnosti na tem področju, način organiziranja in financiranja, pogoji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih za opravljanje dela na tem področju, opredeljene pa so tudi posebnosti v delovnih razmerjih, kot tudi način financiranja področja vzgoje in izobraževanja. Intervenient je pristojen za področje dela tožene stranke in tisti, ki skrbi za njeno pravilno in zakonito izvajanje s strani vzgojno-izobraževalnih zavodov ter hkrati financer, ki zagotavlja sredstva tako za plače kot za materialne stroške in sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Intervenient je tisti, ki mora posameznemu zavodu (toženi stranki) iz državnega proračuna zagotoviti in nakazati sredstva za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočne sodbe in če mu ni dopuščen vstop v pravdo, pomeni, da se mu odreka možnost kakorkoli vplivati na potek postopka in se mu odreka možnost zastopanja javnopravne koristi, kar pravilno opozarja pritožba. Gre za specifično situacijo na področju šolstva, delodajalec je tožena stranka – šola, ki jo zastopa ravnatelj, medtem ko morebitno obveznost po sodni odločbi, ki je naložena toženi stranki, mora plačati intervenient. Ker med toženo stranko in intervenientom obstaja pravno razmerje, na katerega odločitev v konkretni zadevi vpliva, je intervenientov interes za vstop v pravdo podan.

Pritožbeno sodišče je tako odpravilo kršitev določb pravdnega postopka (2. odstavek 347. člena ZPP) in pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dopustilo stransko intervencijo na strani tožene stranke (6. točke 358. člena ZPP).