Jedro

Kaznivi dejanji lažnega stečaja po čl. 232 KZ in oškodovanje upnikov po čl. 234 KZ sta obe uvrščeni v 24. poglavje KZ o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo. Vodena preiskava zaradi kaznivega dejanja po čl. 234 KZ glede na historično identiteto dejanskega stanja in identiteto obdolžencev ni ovira za vložitev obtožnice po čl. 232 KZ. Sodišče ni vezano na pravno oceno, ampak samo na dejanski opis kaznivega dejanja, zato zaradi vložitve obtožnice za kaznivo dejanje po čl. 232 KZ tudi ni mogoče uporabiti določil KZ o zastaranju kazenskega pregona.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v K. je z izpodbijanim sklepom ustavilo kazenski postopek zoper oba obdolženca.

Okrožni državni tožilec R. R. je vložil pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega zakona in kršitve kazenskega zakona in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev ugovora zoper obtožnico.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ocenilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo kazenski zakon in zmotno zaključilo, da naj bi v obravnavani zadevi nastopilo relativno zastaranje kazenskega pregona.

Utemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, ampak le na njegov opis. Preiskava se je vodila zaradi kaznivega dejanja po čl. 234 KZ, nakar je državni tožilec vložil obtožnico zaradi kaznivega dejanja po čl. 232 KZ, vendar zoper ista obdolženca in zaradi historično istih dogodkov, sodišče prve stopnje pa se sploh ni ukvarjalo z vprašanjem identitete med sklepom o uvedbi preiskave in vloženo obtožnico, kot utemeljeno opozarja pritožnik. Kaznivi dejanji oškodovanja upnikov po čl. 234 KZ in lažnega stečaja po čl. 232 KZ sta obe uvrščeni v 24. poglavje Kazenskega zakonika, ki obravnava kazniva dejanja zoper gospodarstvo, zaradi identičnosti obdolžencev in historičnega opisa dejanskega stanja pa z vložitvijo obtožnice ne gre za ponovni kazenski pregon obdolžencev, zato ni mogoče uporabiti določb KZ o zastaranju kazenskega pregona.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožniku, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo sodišče odločiti o ugovoru zagovornika obd. Z. H. zoper vloženo obtožnico.