Jedro

Prvostopenjsko sodišče je zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker naj predlagateljica ne bi predložila podatkov o dohodkih za tri mesece. Pritožbeno sodišče je na njeno pritožbo ugotovilo, da jih je predložila, vendar ne izkazujejo pogojev za taksno oprostitev, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijanega sklepa ni spreminjalo v smeri zavrnitve njenega predloga zaradi prepovedi reformacije in pieus.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice za oprostitev plačila sodne takse, ker naj ne bi navedla vseh zahtevanih podatkov o svojih dohodkih; predložila naj bi le podatek o svoji pokojnini za en mesec, ne pa za tri mesece, kot je predpisano.

2. Predlagateljica je zoper sklep vložila pritožbo, v kateri navaja, da ne drži, da zahtevanih podatkov ni predložila, saj je predložila podatke o pokojnini, ki izkazuje njeno višino od meseca januarja 2016 dalje in ne le za ta mesec. Predlaga razveljavitev sklepa in novo odločanje o njenem predlogu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sicer res spregledalo, da se potrdilo o pokojnini prosilke za oprostitev plačila taks glasi za čas od meseca januarja 2016 dalje, iz česar je mogoče zanesljivo sklepati tudi o njeni pokojnini za mesec februar in marec. Ta pokojnina znaša 2068 CHF mesečno (kar ustreza približno 1888 EUR), z njo pa po navedbah prosilke ta preživlja še invalidnega sina, za kar prejema še 654 CHF (597 EUR) pomoči mesečno. Vendar pa ti podatki prosilke očitno ne opravičuje do oprostitve plačila sodne takse za njen predlog za delitev solastnine v višini 633,60 EUR, saj s plačilom tega zneska ni ogroženo njeno preživljanje oz. preživljanja njenega sina oz. navedena sredstva za preživljanje ne bodo občutno zmanjšana. Številke govorijo same zase; ne le, da razpoložljiva mesečna sredstva prosilke bistveno presegajo znesek, ki bi jo v Republiki Sloveniji upravičeval do socialne pomoči (kar sicer ni edini pogoj, je pa eno od osnovnih meril), pač pa bistveno presegajo denimo dvakratnik neto povprečne plače na zaposlenega.

5. Glede na navedeno pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni razveljavilo, ampak je samo odločilo o zadevi, pri tem pa je bilo vezano na to, da odločitve ne sme spreminjati v pritožničino škodo (359. čl. ZPP); njenega predloga tako ni smelo zavrniti, ker je njegovo zavrženje načeloma zanjo formalnopravno ugodneje. Pritožbo predlagateljice je bilo zato treba kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).