Jedro

Ker ni medicinske dokumentacije, ki bi objektivizirano izkazovala tožničino popolno nezmožnost za delo ob moževi smrti, ali da bi to postala v enem letu od njegove smrti, niti na dan smrti zavarovanca ni izpolnila predpisane starosti, je sodišče pravilno presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločb št. ..., št. dosjeja: .... z dne 5. 4. 2019 in iste št. z dne 23. 1. 2019 ter priznanje pravice do vdovske pokojnine, kjer je presodilo, da sta zavrnilna posamična upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Povzema izpodbijani upravni odločbi. Navaja, da je mož umrl 13. 12. 2017, da je bila ob njegovi smrti zakonita soproga, da je bila bolna, da ni dopolnila 53 let starosti, da svoje pokojnine nima, ker ni nikoli delala, da jo je vzdrževal mož in da je o bolezni dostavila medicinske izvide. Pokojni mož je v Sloveniji dopolnil nekaj čez 10 let pokojninske dobe. O zatrjevanem je predložila dokazila vključno z medicinskimi izvidi o nezmožnosti za delo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno ponovno poudariti le naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2), ki ga je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti izpolnjeni predpisani zakonski pogoji na strani umrlega zavarovanca (52. člen) in zavarovanega družinskega člana (53. člen). Pokojni zavarovanec mora izpolnjevati pogoje za pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine oziroma biti uživalec navedenih pokojninskih dajatev. Zavarovani družinski član (vdova ali vdovec) pa mora glede na 53. člen ZPIZ-2 izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev, in sicer: - da je do smrti zavarovanca dopolnil starost 58 let; - da je bil do njegove smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po njegovi smrti; - da mu je po smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oz. vdovec pa dolžnost njihovega preživljanja; - če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca ni dopolnila 58 let, dopolnila pa je 53 let starosti, pravico do vdovske pokojnine pridobi ko dopolni 58 let starosti.

Vendar v predmetni zadevi ni podan nobeden od predhodno predpisanih pogojev, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

6. Iz listinskega dokaznega gradiva izhaja, da je tožnica, rojena 21. 10. 1968, do smrti moža A.A. 13. 12. 2017 dopolnila le 49 let in 1 mesec starosti. Torej ni dopolnila predpisanih 58 let starosti iz 1. alineje 1. odstavka 53. člena, niti najmanj 53 let iz 3. odstavka 53. člena ZPIZ-2, da bi nastopila čakalno dobo do 58 leta starosti.

7. V sodnem postopku nadalje ni zatrjevala, kaj šele dokazovala, da bi ji po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki bi imeli pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, sama pa dolžnost preživljanja.

8. Končno ni dokazane niti popolne nezmožnosti za organizirano pridobitno delo. V predsodnem upravnem postopku sta IK I in IK II (dne 20. 11. 2018 in 3. 4. 2019) skladno ocenili, da zaradi debelosti in mešane anksiozno depresivne motnje pri tožnici ni popolne nezmožnosti za pridobitno delo oz. da je še sposobna za samostojno življenje in delo. Na podlagi kopije zdravstvenega kartona ugotavljata obiske zdravnika od leta 1999 do 2018 z diagnozo F48 brez rednih terapij, leta 2015 pa depresivno anksiozno reakcijo ter predpisan antidepresiv in benzoadiazepin. Od 30. 6. 2015 do 12. 1. 2018 ni zabeleženih obiskov zdravnika. Sicer je internist 14. 8. 2018 zapisal, da je bila tožnica subjektivno brez večjih težav, kardiorespiratorno kompenzirana, EKG in laboratorijski izvidi so bili v mejah normale, psihiater pa 5. 7. 2018 in 6. 9. 2018 pri njej ugotovil nervozo, jokavost in stalno ruminiranje moževe smrti.

9. Ker ni medicinske dokumentacije, ki bi objektivizirano izkazovala tožničino popolno nezmožnost za delo ob moževi smrti, ali da bi to postala v enem letu od njegove smrti, niti na dan smrti zavarovanca ni izpolnila predpisane starosti, je sodišče pravilno presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita. Tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje vtoževane pravice do vdovske pokojnine je na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1), utemeljeno zavrnilo.

10. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov pritožba ne more biti uspešna. Na podlagi 353. člena ZPP jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004.