Jedro

Relativno bistveno procesno kršitev je mogoče uveljavljati v reviziji samo, če so storjene na drugi stopnji ali pa če so bile izvirno storjene na prvi stopnji, pa jih pritožbeno sodišče ni sankcioniralo, čeprav so bile s pritožbo uveljavljane.

Kumulacija objektivne in krivdne odgovornosti običajno pojmovno ni mogoča, saj obstoj krivdne odgovornosti večinoma izključuje obstoj objektivne odgovornosti.

Ko neka stvar oziroma dejavnost postane nevarna zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe, je to lahko podlaga le za krivdno odgovornost.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Obrazložitev

Tožeča stranka se je 26.2.2003 poškodovala na služenju vojaškega roka, in sicer ji je pri izvajanju kondicijske vaje spodrsnilo na poledeneli podlagi. Pri tem je utrpela zvin levega kolena, nepopolno raztrganje notranjega meniskusa levega kolena v predelu zadnjega roga in obolelost z možno poškodbo hrustanca, zaradi česar ji je bila pravnomočno prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 13.630 EUR, od tega 4.080 EUR za telesne bolečine, 1.050 EUR za strah in 8.500 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Tožeča stranka vlaga revizijo glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Za vsako od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi mu morale biti po njegovem mnenju priznane odškodnine v višini posamično zahtevanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodb in ugotovljenim posledicam. V reviziji ponovno niza, ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode, vse tiste okoliščine, ki po njegovem mnenju opravičujejo odškodnino v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine.

Tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Bistvena kršitev postopka je podana v tem, da ni razvidna dokazna ocena sodišča glede nekaterih listinskih dokazov o lastnosti tal kot odločilni okoliščini, čeprav iz obrazložitve izhaja, da jih je sodišče izvedlo. Prav tako je nepravilna ugotovitev pritožbenega sodišča, da je šele v pritožbi zatrjevala okoliščino, da so se vojaki pripravljali za premagovanje zahtevnih ovir. Revident nadalje izpodbija tudi temelj in višino prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Reviziji sta bili po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročeni nasprotnima strankama, ki nanju nista odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Reviziji nista utemeljeni.

1. Glede procesnih kršitev: Tožena stranka kritiko dokaznih zaključkov gradi na tezi o kršitvi metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP, kar pomeni relativno bistveno kršitev pravdnega postopka. Relativne bistvene kršitve postopka je mogoče uveljavljati v reviziji samo, če so storjene na drugi stopnji ali pa če so bile izvirno storjene na prvi stopnji, pa jih pritožbeno sodišče ni sankcioniralo, čeprav so bile s pritožbo uveljavljane. Tožena stranka te relativne procesne kršitve s pritožbo ni uveljavljala in gre tako v tem delu za nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.

Neutemeljen je tudi nadaljnji očitek revizije, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo pravočasnih navedb, da so se vojaki pripravljali za premagovanje težjih ovir. Vsebinsko gre za očitek relativne bistvene kršitve postopka storjene na drugi stopnji. Ta očitek ne drži, saj je tožena stranka pravočasno zatrjevala zgolj, da so vojaki osebe, ki so bolj izurjene od ostalih ljudi in je tako standard nevarne dejavnosti za vojake višji. Da pa so se v konkretnem primeru vojaki pripravljali za premagovanje težjih ovir, da torej ni šlo zgolj za običajne vaje, pa je tožena stranka dejansko navedla šele v pritožbi in tako očitana procesna kršitev ni podana.

2. Glede temelja: Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili tako obstoj objektivne kot tudi krivdne odgovornosti.(1) V zvezi s tem revizijsko sodišče pojasnjuje, da je v konkretnem primeru podana zgolj krivdna odgovornost tožene stranke, o objektivni odgovornosti pa ni mogoče govoriti. Spolzka tla namreč ne pomenijo okoliščine, zaradi katere bi lahko govorili o tem, da neka dejavnost (kondicijske vaje, nogomet, odbojka...) postane nevarna. V tem primeru dejavnost sicer res postane nevarnejša, vendar ne sama po sebi, pač pa zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe. Tako je podana podlaga zgolj za krivdno odgovornost tožene stranke, kar pa ne vpliva na končno odločitev.(2)

3. Glede višine odškodnine: Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine. To zahteva vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pravilno upoštevano. Rezultat te primerjave tako potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojenih odškodnin v okvir ostalih prisojenih odškodnin za navedene oblike nepremoženjske škode.

Iz opisanega je zaključiti, da ni podan noben izmed uveljavljanih revizijskih razlogov, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP reviziji zavrnilo.

.Op. št. (1): Takšna kumulacija običajno (pojmovno) ni mogoča, saj obstoj krivdne odgovornosti večinoma izključuje obstoj objektivne odgovornosti (glej II Ips 429/2005). Op. št. (2): Obstaja sicer številna judikatura s področja poškodb pri vojaških vajah, kjer je bilo v podobnih primerih zavzeto stališče, da je podana objektivna odgovornost države, vendar je novejša judikatura VSRS drugačna (primerjaj zlasti z II Ips 621/2005 ter II Ips 179/2006). Ko neka stvar oz. dejavnost postane nevarna zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe, je to lahko le podlaga za krivdno odgovornost.