Jedro

Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi skopo in neprepričljivo obrazložilo zgolj zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče M. T., medtem ko zavrnitev vseh ostalih, s strani obrambe taksativno naštetih in predlaganih dokazov ni obrazložilo, niti se do njih ni opredelilo. Tako postopanje sodišča prve stopnje pa pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 1. točke člena 90 ZP-1 v povezavi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, ki pa ima za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi zakonskega pooblastila iz določbe petega odstavka člena 163 ZP-1 ter posledično vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim okrajnim sodnikom.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v hitrem postopku o prekršku zahtevo za sodno varstvo (ZSV), vloženo po storilkinem zagovorniku zavrnilo kot neutemeljeno in storilki naložilo v plačilo še sodno takso.

2. Zoper tako odločitev se pritožuje storilkin zagovornik s pravočasno vloženo pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge po členu 154 ZP-1 (pritožbeni razlog po 3. točki člena 154 ZP-1 je sicer nedopusten!) in predlaga, da se pritožbi tako ugodi, da se napadena sodba spremeni in se ZSV storilke ugodi ter se izpodbijani plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa odpravi, podredno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Z izpodbijano sodbo v hitrem postopku o prekršku je sodišče prve stopnje obravnavalo utemeljenost storilkine ZSV z dne 29. 6. 2020, ki je bila vložena zoper PN prekrškovnega opr. št. 0000 121588963 dne 19. 6. 2020. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo četrtega odstavka člena 65 ZP-1 dopolnilo dokazni postopek, v katerem sta bila zaslišana storilka in priča M. H. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, pa je vpogledalo in ocenilo še zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti in ostale listine v spisu, ki jih pa ni definiralo.

5. Pritožba v okviru pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku navaja, da je sodišče prve stopnje storilkino ZSV zavrnilo le na podlagi njenega zaslišanja in izpovedbe priče M. H. ter nedefiniranih listin v sodnem spisu, medtem ko se do drugih dokaznih predlogov storilke v vloženi ZSV in tekom postopka ni niti opredelilo, niti jih ni izvedlo, navedlo pa je le, da zaslišanje priče M. T. ni potrebno. Pri tem pritožba kot ključno izpostavlja, da je storilka v vloženi ZSV z dne 29. 6. 2020 predlagala izvedbo številnih dokazov, predvsem vpogled v listine, ki se nahajajo pri prekrškovnem organu in tistih listin, ki so bile priložene ZSV, zahtevala pa je tudi neposredno zaslišanje pooblaščene osebe prekrškovnega organa, ki je izdala PN 19. 6. 2020. Po zaslišanju priče M. H. pa je obramba storilke (zapisnik o zaslišanju priče M. H. – l. št. 15) izrecno še predlagala zaslišanje prič M. T., policista PP ... D. Ž. ter komandirja PP ... B. D. v zvezi s kontakti, ki naj bi jih imeli obe predlagani priči z M. H. v noči 18. 6. in 19. 6. 2020, nato pa je obramba 19. 4. 2021 sodišču prve stopnje sporočila še natančen naslov priče M. T., katerega se sodišče prve stopnje, kot izhaja iz izpodbijane sodbe ni odločilo zaslišati, kar je sicer skopo obrazložilo v točki 6) izpodbijane sodbe.

6. Iz določbe prvega odstavka člena 90 ZP-1 izhaja, da ima vsak storilec v postopku o prekršku pravico, da se zagovarja, predlaga dokaze in daje druge predloge, vloži pritožbo in uporablja druga pravna sredstva. Slednje pomeni uresničevanje njegove pravice do materialne obrambe, kar mu zagotavljata nenazadnje tudi določba člena 29 Ustave RS in člena 6 EKČP. Dokazi, ki jih predlagajo stranke v postopku so namreč vir spoznanja o tem, ali določeno pravnorelevantno dejstvo obstaja ali ne. Dokaze sprejema in ocenjuje sodnik, na ta način pa se tudi v postopku o prekršku uresničuje načelo materialne resnice preko načela proste presoje dokazov, ki pomeni, da sodišče pri oceni in presoji dokazov sicer ni vezano na formalna dokazna pravila, vendar pa to ne pomeni, da je dopustno samovoljno odločanje o izvajanju dokazov, temveč mora sodišče vselej izvesti vse tiste materialnopravno relevantne dokaze, ki so pomembni za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev. Navedeno pomeni, da pa sme sodišče zavrniti izvedbo predlaganih dokazov samo takrat, če je očitno, da predlagan dokaz ni pomemben za odločitev, ali pa, če bi bilo izvajanje predlaganega dokaza zaradi jasnosti zadeve odveč, vselej pa mora, kot pravilno razloguje pritožba, zavrnitev vsakega predlaganega dokaza tudi ustrezno obrazložiti, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev obdolženčeve pravice do obrambe, ki je uzakonjena v določbi prvega odstavka člena 90 ZP-1, takšno postopanje pa pomeni tudi bistveno kršitev določb postopka o prekršku (obdolženčeve pravice do obrambe), saj gre za nepravilno uporabo določb, ki se nanašajo na upoštevanje obdolženčeve pravice do materialne obrambe, kar lahko vpliva na zakonitost izpodbijane sodbe.

7. Zagovornik storilke v pritožbi skladno s spisovnim gradivom pravilno opozarja, da je storilka po svojem zagovorniku že v vloženi ZSV predlagala izvedbo dokazov, med katerimi so tudi listinski dokazi, ki se že nahajajo v spisu prekrškovnega organa, priložene so bile slike o klicih kršiteljice na intervencijsko številko 113 v noči iz 18. na 19. 6. 2020, obramba je predlagala tudi pribavo kopij zvočnih posnetkov vseh klicev kršiteljice na interventno številko 113, priložila pa je tudi zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon SDT z dne 21. 6. 2020 in z dne 21. 5. 2020, predlagala pa je tudi prikaz okolice Konjeniškega kluba ..., ki je razviden iz foto-orto posnetkov, prav tako pa tudi neposredno zaslišanje pooblaščene osebe prekrškovnega organa, ki je izdala PN, kot je bilo predhodno obrazloženo, pa tudi zaslišanje priče M. T., D. Ž. in B. D. Z vsemi predlaganimi dokazi pritožba, kot navaja, dokazuje, da naj bi storilka v kritičnem času, ko je v cestnem prometu vozila pod vplivom alkohola, ravnala v skrajni sili, kar pa je po prepričanju pritožbe prvo sodišče zavrnilo zgolj na podlagi zagovora storilke in zaslišanja priče M. H., kar izhaja iz skopih razlogov v točkah 9) in 10) izpodbijane sodbe.

8. Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi skopo in neprepričljivo obrazložilo zgolj zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče M. T., medtem ko zavrnitev vseh ostalih, s strani obrambe taksativno naštetih in predlaganih dokazov ni obrazložilo, niti se do njih ni opredelilo. Tako postopanje sodišča prve stopnje pa, kot utemeljeno vztraja pritožba, pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 1. točke člena 90 ZP-1 v povezavi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, ki pa ima za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi zakonskega pooblastila iz določbe petega odstavka člena 163 ZP-1 ter posledično vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ob smiselni uporabi določbe četrtega odstavka člena 392 ZKP pa je pritožbeno sodišče še odločilo, da se ponovljen postopek pred sodiščem prve stopnje opravi pred drugim okrajnim sodnikom. Glede na tako odločitev pritožbenega sodišča se pritožbeno sodišče do ostalih navedb v pritožbi ni opredeljevalo.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje znova temeljito analizirati navedbe v storilkini ZSV, zlasti kar zadeva izvedbo predlaganih dokazov in dokaze, ki jih je tekom postopka predlagala že obramba, nato pa dopolniti dokazni postopek v skladu s četrtim odstavkom člena 65 ZP-1 tako, da bo v skladu z načelom proste presoje dokazov, preko katerega se uresničuje načelo materialne resnice, znova presodilo utemeljenost dokaznih predlogov obrambe in izvesti v tem postopku vse tiste dokaze, ki so pomembni za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je storilki 19. 6. 2020 bil izdan plačilni nalog dne 19. 6. 2020 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Morebitno zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov pa bo moralo obrazložiti z jasnimi in prepričljivimi razlogi. Le tako ponovljen postopek pred sodiščem prve stopnje bo dal odgovor na vprašanje, ali je storilka odgovorna za storitev prekrška, ki se ji očita z izdanim PN prekrškovnega organa z dne 19. 6. 2020 in ali je, kot ves čas vztraja pritožba, v kritičnem času ravnala v skrajni sili.