Jedro

Namen vročanja odločb je v tem, da se storilec seznani z odločitvijo organa in da lahko po potrebi uporabi pravna sredstva. Pravne posledice odločbe lahko namreč nastopijo šele od pravno veljavne vročitve odločbe. Vendar do posledic vročitve pride tudi v primeru, ko se naslovnik dejansko ne seznani z vsebino odločitve organa. Gre za t. i. fikcijo vročitve, ki je izkazana tudi v primeru vročitve sklepa z dne 16. 2. 2021. Četudi je torej možno, da se storilec z vsebino sklepa z dne 16. 2. 2021 dejansko ni seznanil, to za odločitev o pravočasnosti njegove pritožbe z dne 14. 2. 2022 ni relevantno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčevo pritožbo z dne 14. 2. 2022 ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 20,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da mu sklep EPVD 602/2020 nikoli ni bil vročen, da mu osebno pošto, ki jo dobi iz sodišča za prometne prekrške, vroča S. Š. iz Policijskega urada ..., da te pošte ni prejel in da zato pritožba na ta sklep ni bila oddana ter prosi, da bi se pritožba z dne 14. 2. 2022 upoštevala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker storilec v pritožbi z dne 14. 2. 2022 ni izrecno navedel, na kateri sklep oziroma na katero odločitev sodišča naj bi se nanašala, je sodišče prve stopnje v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo podatke o vseh sklepih, ki so bili izdani tekom dosedanjega postopka v predmetni zadevi in ugotovilo, da je s sklepom z dne 29. 7. 2020 storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, s sklepom z dne 11. 11. 2020 je ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, s sklepom z dne 16. 2. 2021 pa je storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker storilec v pritožbenem roku ni vložil pritožbe zoper slednji sklep in je ta postal pravnomočen, je sodišče izvršilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri tem je nadalje ugotovilo, da je sklep z dne 16. 2. 2021 storilcu bil vročen in da je postal pravnomočen 14. 5. 2021, kar pomeni, da bi moral pritožbo zoper ta sklep vložiti najkasneje 13. 5. 2021 in da je pritožba vložena 15. 2. 2022 prepozna.

5. Ob pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi trditvami, da mu sklep ni bil vročen (pri čemer storilec tudi v tokratni pritožbi ne definira datuma izdaje sklepa, za katerega trdi, da naj mu ne bi bil vročen) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu vročen v skladu s 96.a členom ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, in sicer tako, da je bilo na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom, sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 11. 11. 2020 pa mu je bil vročen osebno na naslovu ... (naslov, ki ga je storilec tekom postopka pred sodiščem prve stopnje navedel kot naslov za vročanje). Sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 16. 2. 2021 pa je bil storilcu poslan najprej na naslov ..., od koder se je pisanje vrnilo s pripombo vročevalca, da je na navedenem naslovu storilec neznan. Sodišče prve stopnje je zato v nadaljevanju poskušalo sklep vročiti še naslovu storilčevega stalnega prebivališča, ki je opredeljen tudi kot naslovu za vročanje v centralnem registru prebivalstva tj. S. ..., vendar se je tudi iz tega naslova pisanje vrnilo s pripombo, da je na tem naslovu storilec neznan. Zato je sodišče prve stopnje ponovno v skladu s tretjim odstavkom 96. člena ZUP odredilo vročanje z javnim naznanilom na oglasni deski ter preko portala e-uprava, pri čemer je odredbo o takem vročanju izdalo 16. 4. 2021, sporočilo o vročanju z javnim naznanilom pa je bilo objavljeno 20. 4. 2021. Vročitev se tako v skladu s petim odstavkom 96. člena ZUP šteje za opravljeno z dnem izteka roka 15 dni za prevzem pošiljke tj. 5. 5. 2021. Glede na opisan način vročanja sodnih pisanj storilcu se kot neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe, da osebno pošto, ki jo dobi iz sodišča za prometne prekrške, storilcu vroča S. Š. iz Policijskega urada ... .

6. Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da mu sklep z dne 16. 2. 2021 nikoli ni bil vročen. Namen vročanja odločb je v tem, da se storilec seznani z odločitvijo organa in da lahko po potrebi uporabi pravna sredstva. Vendar do posledic vročitve pride tudi v primeru, ko se naslovnik dejansko ne seznani z vsebino odločitve organa. Gre za t. i. fikcijo vročitve, ki je izkazana tudi v primeru vročitve sklepa z dne 16. 2. 2021. Četudi je možno, da se storilec z vsebino sklepa z dne 16. 2. 2021 dejansko ni seznanil, to za odločitev o pravočasnosti njegove pritožbe z dne 14. 2. 2022 ni relevantno. Pomembna je namreč ugotovitev o tem, da se šteje, da je bil storilcu sklep z dne 16. 2. 2021 vročen 5. 5. 2021 in ker se vročitev šteje za pravilno in zakonito opravljeno z dnem nastopa fikcije, je za ugotovitev časa vročitve pomembna le ugotovitev, kdaj je nastopila ta fikcija, ne pa tudi kdaj se je storilec dejansko seznanil z vsebino sklepa z dne 16. 2. 2021. Ker je sodišče prve stopnje glede na zgoraj pojasnjeno pravilno ugotovilo, da je storilčeva pritožba z dne 14. 2. 2022, ki se smiselno nanaša na sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 2. 2021, prepozna, jo je utemeljeno in zakonito zavrglo, kot to sodišču nalaga prvi odstavek 161. člena ZP-1. 7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.