Jedro

Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem (prednikovem) zemljišču, prezidave ali nadzidave prednikovega že obstoječega objekta, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD. Potomčev prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti prednikovega premoženja se mora nanašati na celotno premoženje, s katerim sta prednik in potomec skupaj gospodarila, ga ohranjala in povečevala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in iz zapuščine po pokojnem M. R. v korist tožnika izločilo 35/100 parcele 32.S k. o. ... Pritožbeno sodišče pa je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga revizijo in odločitev izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Ne strinja se s pravno kvalifikacijo pritožbenega sodišča, da ugotovljene okoliščine skupnega življenja tožnika z očetom podnevi, ne pa tudi ponoči, pomenijo, da ni izpolnjen pogoj „živeti skupaj z zapustnikom“ po 32. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Zato ni prav, da bi toženec, ki k povečanju premoženja ni prispeval ničesar, dedoval tudi tisti del zapustnikovega premoženja, ki je rezultat izključno tožnikovega dela in sredstev. Revident se sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani glede tolmačenja pojma življenjske skupnosti potomca z zapustnikom, ki je v citiranih odločbah širše kot tisto, ki izhaja iz izpodbijane sodbe. Nadalje meni, da je pritožbeno sodišče s tem, ko je samo ugotovilo, da je v spornem obdobju tožniku prala in kuhala njegova žena, kar je ugotovilo na seji senata, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ob tem ni razpisalo glavne obravnave, kakor določa prva alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP. Revident izpodbija razloge pritožbenega sodišča, da bi moralo biti povečanje ali ohranitev premoženja prednika vedno rezultat skupnega fizičnega dela in skupnega finančnega prispevka zapustnika in potomca. Za takšno stališče sodišče nima podlage ne v jezikovni ne v logični razlagi omenjene določbe. Ni logično, da bi potomec izgubil izločitveni zahtevek na račun povečanja zapustnikovega premoženja zgolj zato, ker prednik fizičnega dela ali finančnega prispevka istočasno z njim ne bi bil zmožen nuditi. Po revidentovem prepričanju je bistveno to, da pri potomčevem ravnanju ne gre za samovoljno delovanje in da zapustnik z njegovimi posegi na svojem premoženju soglaša. Revident ocenjuje, da je s tem, ko je porušil staro nizko podstrešje, saniral obstoječi kamnit zid, na njem pa zgradil novo betonsko ploščo ter na njej postavil novo trisobno stanovanje s samostojnim vhodom, balkoni in lastnimi priključki, ustvaril nov objekt, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu stavbe. Gre namreč za samostojno funkcionalno celoto v okviru zapustnikove nepremičnine, ki izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev etažne lastnine. Meni, da bi bilo njegov zahtevek treba presojati tudi skozi določbe Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (v nadaljevanju ZTLR) o gradnji na tujem svetu, ki je veljal v času sporne gradnje. Ocena pritožbenega sodišča, da gre pri izvedenih delih le za adaptacijo, je po revidentovem mnenju napačno. Revident predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico. Podredno pa predlaga razveljavitev obeh sodb nižjih sodišč in ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta brata in dediča po pokojnem očetu M. R. Tožnik je z očetovim soglasjem na njegovi parceli v letu 1992 nadzidal dotedanji enoetažni objekt. Zgradil je trisobno stanovanje in od tedaj dalje v prizidku tudi živi. Vse stroške zidave je kril sam. Nižji sodišči sta ugotovili, da je tožnik z zapustnikom bival čez dan, ko mu je pomagal pri opravilih na kmetiji in pri zidavi spornega stanovanja, spal pa je drugje, pri ženi oziroma pri svoji družini, kamor se je vračal vsak večer. Nadalje sta sodišči ugotovili, da si je tožnik z vlaganji uredil stanovanje, pri čemer so mu zapustnik in ostali sorodniki nudili običajno pomoč.

6. 32. člen ZD določa, da lahko zapustnikovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, zahtevajo, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Ta del ne spada v zapuščino, se ne upošteva pri izračunu nujnega deleža in se ne vračuna v dedičev dedni delež. Revizijsko sodišče je skladno z izhodišči teorije že v več odločbah pojasnilo mešano pravno naravo zahtevka po 32. členu ZD (sodbe VS RS: II Ips 633/2009 z dne 17. 5. 2012, II Ips 981/2008 z dne 3. 6. 2010, II Ips 587/2004 z dne 15. 6. 2006). Stvarnopravni elementi upravičenja se kažejo v tem, da potomcu na podlagi 32. člena ZD pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Temu ustrezno bi moral biti oblikovan tudi tožbeni zahtevek, ki se praviloma glasi na izločitev alikvotnega deleža iz zapustnikovega premoženja (in ne iz zapuščine, s čimer je izražena nevezanost zahtevka na obstoj dedne pravice). Upravičenci so osebe iz kroga zakonitih dedičev, vendar ni treba, da izpolnjujejo pogoje, ki se zahtevajo za dediča. Poleg stvarnopravne narave pa ima ta zahtevek tudi zelo močne dednopravne elemente. Na to kaže dejstvo, da se zahtevek z absolutnim, lastninskim značajem rodi šele po, oziroma ob prednikovi smrti. Za časa prednikovega življenja potomec lahko zahteva pridobitev solastninskega deleža le na pravnoposlovni podlagi, če pa ta ne obstoji, pa bi do prednika lahko uveljavljal le obogatitveni zahtevek(1).

7. Po stališču ustaljene sodne prakse za utemeljenost zahtevka po 32. členu ZD ni treba, da med prednikom in potomcem obstoji življenjska skupnost v smislu skupnega gospodinjstva. Nujno pa je, da med njima obstoji dejanska pridobitna skupnost. Za njen obstoj ni treba, da bi udeleženca delovala s skupnim namenom povečati/ohraniti premoženje, pomembno je le, da je do povečane vrednosti premoženja ali njene ohranitve dejansko prišlo. Povečanje vrednosti premoženja gre v korist nosilca lastninske pravice na posamezni stvari, ki sestavlja celotno premoženje (ob odsotnosti drugačnega dogovora med pridobiteljema). Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem (prednikovem) zemljišču, prezidave ali nadzidave prednikovega že obstoječega objekta, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD. Potomčev prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti prednikovega premoženja se mora nanašati na celotno premoženje, s katerim sta prednik in potomec skupaj gospodarila, ga ohranjala in povečevala. Ni pa potomec varovan po 32. členu ZD z izločitvenim zahtevkom, kadar gre za situacije, v katerih si potomec ob prednikovem soglasju z gradnjo na njegovi nepremičnini zagotavlja bivališče. 8. Revizijsko sodišče tako ugotavlja, da pri izgradnji sporne nepremičnine ni šlo za tako skupno delovanje ali vlaganje tožnika in zapustnika, ki bi vodilo v priznanje zahtevka po 32. členu ZD. Tožnikova vlaganja predstavljajo gradnjo na tujem (v času veljavnosti ZTLR), pri čemer pa trditev o dogovoru, da bo po končani gradnji del zapustnikove nepremičnine postal tožnikova (so)last, tožnik ni podal, kakor pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče. 9. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 378. člena ZPP.

10. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka, saj z izrednim pravnim sredstvom ni uspela (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Strajnar, Zvone: Verzije - predpostavke, obsega vračanja ter razmerje med obligacijskopravnimi in stvarnopravnimi povračilnimi zahtevki, v: Pravosodni bilten 1/2012 Tratnik, v: Miha, Juhart; Matjaž, Tratnik; Renato, Vrenčur: Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 281 - 285.