11. 11. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Dragice Lasič Lenarčič, Ljubljana, na seji 11. novembra 2013

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 30/2011 z dne 5. 3. 2012 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 473/2010 z dne 20. 10. 2010 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. V Ps 445/2009 z dne 14. 7. 2010 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice, da se odpravita odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 20. 1. 2009 in 15. 12. 2008 ter da se pritožnici prizna pravica do starostne pokojnine od 31. 12. 2008. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo. Izpodbijane odločitve temeljijo na stališču, da je prenehanje obveznega zavarovanja, kot enega izmed pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, določenega v drugem odstavku 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), nastopilo 1. 1. 2009 (in ne 31. 12. 2008, kot trdi pritožnica). Pritožnica naj zato priznanja pravice do starostne pokojnine tudi ne bi mogla uveljavljati na podlagi pogojev starosti in pokojninske dobe, veljavnih za leto 2008, temveč za leto 2009, kot izhajajo iz 398. člena ZPIZ-1. Pritožnica meni, da je vse pogoje, določene za pridobitev pravice do starostne pokojnine, izpolnila 31. 12. 2008 in bi zato pravico do starostne pokojnine morala pridobiti s tem dnem, torej po pogojih za leto 2008. Sodišča naj bi tako zmotno ugotovila trenutek prenehanja delovnega razmerja oziroma obveznega zavarovanja ter v zvezi s tem napačno uporabila določbe ZPIZ-1. Pritožnica zato meni, da so izpodbijane odločitve očitno napačne, nerazumne in da kršijo 22. člen Ustave. Pritožnica zatrjuje tudi kršitev ustavnih načel iz 2., 3., 88. in 153. člena Ustave ter pravic iz 14., 33. in 50. člena Ustave.

2.Hkrati z ustavno pritožbo vlaga pritožnica tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1. Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe s 14., 50. in 153. členom Ustave.

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih je tudi pogoj izčrpanosti takšnih pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Pobudnica ni izkazala, da je očitek o protiustavnosti izpodbijanega drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1, ki ga uveljavlja v pobudi, uveljavljala že v postopku pred rednimi sodišči. To pomeni, da v materialnem smislu ni izčrpala pravnega sredstva, ki ji je bilo na voljo za varstvo njenih ustavnih pravic, in da ustavna pritožba, s katero utemeljuje svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti, v tem delu ni dopustna. Pobudnica zato kljub vloženi ustavni pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Ustavno sodišče je zato njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik