Jedro

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, na katerega sta pravdni stranki sicer dali pripombe, nista pa predlagali novega izvedenca. Sodišče samo o vprašanjih, ki jih je obravnaval izvedenec ne more sprejemati drugačnih zaključkov, saj z ustreznim strokovnim znanjem ne razpolaga in je prav zato postavilo izvedenca (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu pod točko II in obsodilnem delu pod točko III potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnika nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod I toženki naložilo, da mora tožnikoma izročiti gradbeni načrt C-01-018/83, pod II ji je naložilo, da mora plačati tožnikoma 702.530,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.9.1993 do plačila, v presežku do vtoževanih 2,268.559,00 SIT je tožbeni zahtevek zavrnilo, pod III je tožnikoma naložilo, da sta dolžna toženki plačati 558,440,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.12.1993 do plačila, v presežku do vtoževanih 638.580,00 SIT je nasprotni tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnikoma je naložilo, da sta dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 138.732,64 SIT.

Takšno sodbo v zanju neugodnem delu s pravočasno pritožbo izpodbijata tožnika. Uveljavljata pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom spremembe, podrejeno pa razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje v njenem izpodbijanem delu.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku pravilno ugotovilo vsa za odločitev pomembna dejstva, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo in svojo odločitev skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja: Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, na katerega sta pravdni stranki sicer dali pripombe, nista pa predlagali novega izvedenca. Sodišče samo o vprašanjih, ki jih je obravnaval izvedenec ne more sprejemati drugačnih zaključkov, saj z ustreznim strokovnim znanjem ne razpolaga in je prav zato postavilo izvedenca (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Pritožbena izvajanja, ki napadajo pravilnost podanega izvedenskega mnenja ostanejo tako brezuspešna. Iz istega vzroka pa ne morejo biti uspešna tudi pritožbena izvajanja, katere dele izvedenskega mnenja in na kakšen način bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati in tolmačiti.

Izvedenec ugotavlja, da je toženka izvedla dela v vrednosti 1,474.881,57 SIT, nekvalitetno izvedena dela so vredna 151.512,00 SIT tako, da znaša skupna vrednost opravljenih del 1,323.369,75 SIT, kar ob upoštevanju nesporno plačanega avansa 2,025.500,00 SIT predstavlja dolg tožene stranke v višini 702.530,30 SIT.

Izvedenec ugotavlja, da so bila na objektu potrebna dodatna dela zaradi gradbenih potiskov tal, ki niso bila izvedena, vendar ne po krivdi tožene stranke in sicer armiranje temeljev in izvedba armirno betonske zadnje stene. Ta dela je izvedenec ocenil na 558.440,00 SIT.

Pritožbena trditev, da je bil gradbeni dnevnik predložen prepozno po šestih letih je neutemeljena, saj je bil ta dokaz predlagan s strani tožnikov in je bilo zahtevano, da ga predloži tožena stranka.

Izvedenec ni nikoli zapisal, da bi bila dodatna dela opravljena zaradi krivde toženke, ampak je izrecno zapisal, da do dodatnih del ni prišlo po krivdi tožene stranke.

Izvedenec je podajal mnenje v letu 1994 brez projekta in preden je bil zaslišan nadzorni - priča, kar je v uvodu dopolnitve mnenja tudi obrazložil, zato zapisi v mnenju iz leta 1994, da določenih dejstev izvedenec ni mogel ugotoviti za mnenje iz leta 2002, ne veljajo več.

Glede na to, da je izvedenec ugotovil obseg in vrednost dodatno izvedenih del je neutemeljena pritožbena graja, da bi morala obseg dodatnih del dokazati tožena stranka. Tudi pritožbena navedba, da je objekt neprimeren za nadaljnjo gradnjo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati, saj se v tem pravdnem postopku obravnavajo denarni zahtevki.

Prav tako je neutemeljena pritožbena graja glede nepravilnega izračuna uspeha tožene stranke v pravdi. Tožeča stranka vtožuje 2,268.559,00 SIT, s tožbo pa je uspela glede 702.530,30 SIT, kar predstavlja 30,96 %, uspeha tožene stranke po nasprotni tožbi pa pritožba ne graja.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).