Jedro

Za pravilno uporabo 73. člena ZDen je bistveno, ali je bila nepremičnina pridobljena odplačno, kar pomeni, da je pridobitelj v zameno dal nasprotno izpolnitev.

Izrek

Pritožbi se d e l n o u g o d i in se izpodbijani sklep d e l n o s p r e m e n i (glede odločitve o zamudnih obrestih in roku za izpolnitev obveznosti) tako, da se poslej v celoti glasi: "Nasprotna udeleženka S. o. d. d.d., M. u. 5, L., je dolžna izplačati predlagateljici Z. kmetijski z. M. z.o.o., C. na L. n. ..., M., odškodnino v obliki obveznic za denacionalizirano parc.št. ... - travnik, izmere ... m2, v višini 291.319,44 SIT, z zamudnimi obrestmi v skladu z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu in Uredbo o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, v roku 3 mesecev od dneva pravnomočnosti tega sklepa." Glede preostalega nespremenjenega dela sklepa se pritožba z a v r n e in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi .

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna izplačati predlagateljici odškodnino v obliki obveznic za denacionalizirano parc.št. ... - travnik, izmere ... m2, v višini 291.319,44 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.2.2003 dalje do plačila in v roku 8 dni. Zoper sklep je vložila pritožbo nasprotna udeleženka iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, ter predlagala spremembo oz. razveljavitev sklepa. Navajala je, da je sodišče nepravilno zaključilo, da arondacijski sporazum z dne 30.8.1964, sklenjen s F. Z., predstavlja pravni posel in da je odškodnino šteti kot kupnino. Pravna podlaga za prenos lastninske pravice je bila na podlagi Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, izdana odločba Komisije za arondacijo z dne 17.11.1964, in ne omenjeni arondacijski sporazum. V tej odločbi so bila navedena arondirana zemljišča, znesek denarne odškodnine in da so pripojena zemljišča izročena arondacijskemu upravičencu v posest dne 1.1.1965. Sodišče je nepravilno ugotovilo, da je bil arondacijski sporazum izdan z namenom, da ne bi bilo treba plačati prometnega davka. Iz kupoprodajnih pogodb z dne 20.5.1963, ki jih je predlagateljica sklenila z A. in M. K. ter A. B. je razvidno, da sta bili pogodbi davka prosti. Zaradi podržavljenja dane odškodnine v nobenem primeru ne morejo pomeniti odplačne pridobitve v smislu 73. člena Zakona o denacionalizaciji, ZDen. Predlagateljica ni upravičena do odškodnine, ker parcele št. ... k.o. S.R. ni pridobila odplačno. Večina predpisov, ki so bili podlaga za podržavljenje, je predvidevala izplačilo odškodnin. Če bi se te štele za odplačno pridobitev, bi bili upravičenci po 73. členu ZDen vsi, ki so dali odškodnino. Odškodnina ni odplačen način pridobitve, ampak je ekvavilenca, to je v denarju izražena vrednost za nastalo škodo. Podrejeno je pritožnica še navajala, da je pri določitve odškodnine potrebno izhajati iz vrednosti, ki je bila dana, torej valorizirati določeno odškodnino s pomočjo Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja. Po Zakonu o Slovenskem odškodninskem skladu, ZSOS, rok za izvršitev sklepa ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od šestih mesecev. Sodišče je tudi napačno določilo zamudne obresti, ker se te določijo v skladu z Uredbo o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad. Pritožba je delno utemeljena. Nasprotna udeleženka neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da je podana dejanska in pravna podlaga za določitev odškodnine, kot določa 73. člen ZDen, ki pravi, da gre zavezancem, iz katerih sredstev se vrne po določbah tega zakona nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (1.odstavek 73.člena ZDen) in sicer v obliki obveznic v breme Slovenskega odškodninskega sklada (2.odstavek 73.člena ZDen). Predlagateljica je bila dolžna vrniti nepremičnino parc.št. 449, ki je bila z odločbo Ministrstva za kulturo z dne 31.1.1995 vrnjena v postopku denacionalizacije upravičencu J. J., ki mu je bila nepremičnina podržavljena v letu 1946. Z odločbo OLO M. z dne 15.3.1955 je bila parc.št. 449 dodeljena F. Z.. Predlagateljica je nato s F. Z. dne 30.8.1964 sklenila arondacijski sporazum, po katerem se je zavezala za izplačilo "vrednostne razlike" 79.575,00 DIN. Dne 17.11.1964 je Komisija za arondacijo izdala odločbo o pripojitvi in plačilu odškodnine za nepremičnino parc.št. .... Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ob tem ni bil izpeljan predpisani postopek arondacije po določbah Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, temveč je izdana odločba o arondaciji zgolj povzela vsebino prej sklenjenega arondacijskega sporazuma. Sporazum je izražal voljo obeh podpisnikov in je pomenil podlago za izplačilo kupnine za zemljišče, ki je bila v pretežnem delu izplačana dne 23.9.1964, torej že pred izdajo odločbe o arondaciji. Pravni posel pa je bil zapisan kot arondacijski sporazum v izogib plačila prometnega davka in taks. Pritožnica navedeni zaključek neutemeljeno izpodbija s sklicevanjem na zapise v kupnih pogodbah med predlagateljico in tretjimi osebami o oprostitvi davkov, ker je predlagateljica prepričljivo pojasnila, da so zaradi teh zapisov pri izvedbi pogodb nastopile težave in da je bila ravno zaradi izvedb sklenjenih pogodb s strankami B. in K. kasneje prav tako izdana odločba o arondaciji z dne 31.10.1963 (priloga A14), ter da se se nato v izogib zapletom namesto kupoprodajnih pogodb sklepali arondacijski sporazumi. Pritožnica nadalje neutemeljeno navaja, da je odločilno, da je pravno podlago za prehod nepremičnine v last predlagateljice predstavljala odločba o arondaciji. V sodni praksi je izoblikovano ustaljeno stališče, da prehod stvari ali premoženja v državno last "na podlagi pravnega posla", zajema poleg primerov, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno last samo pravni posel, tudi primere, ko je bil pravni naslov za to sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel. Za pravilno uporabo 73.člena ZDen je namreč bistveno le, ali je bila nepremičnina pridobljena odplačno ali neodplačno. Ne pa, ali je bila pridobljena na podlagi pravnega posla (ki je lahko tudi neodplačen). Pri tem pa velja, da je pridobitev neodplačna, kadar stranka za pridobljeno stvar ne da v zameno nobene nasprotne izpolnitve, sicer pa je pridobitev odplačna. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlagateljica odvzeto nepremičnino pridobila odplačno, saj je zaradi njenega prejema kot nasprotno izpolnitev F. Z. izplačala denarni znesek 79.575,00 DIN, pri čemer ni odločilno, kako se je ta naprotna izpolnitev v denarju nazivala, ali "kupnina", "odškodnina" ali pa "vrednostna razlika". Plačana odškodnina na podlagi predpisov o podržavljenju pa se upošteva tudi v postopkih denacionalizacije kot odplačna pridobitev v skladu in ob kriterijih določbe 72.člena ZDen. Pritožba nadalje neutemeljeno izpodbija ugotovitev o višini odškodnine. Odškodnina se določi po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (1.odstavek 73.člena ZDen). V konkretni zadevi je to glede na določbo 3.odstavka 177.člena Zakona o urejanju prostora, ZURep-1, Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, po določbah tega zakona pa se vrednoti premoženje oz. stvar sama, ne pa valorizira morebitna kupnina. Višino in tek obresti od odškodnine predpisuje ZSOS in sicer se po 2. odstavku 7. člena ZSOS obveznice izplačujejo v polletnih obrokih v 20 letih z obrestno mero 6%, natančneje pa je izplačevanje obresti urejeno z Uredbo o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec S. o. s., zato je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo. Sodišče prve stopnje je napačno določilo tudi rok za izpolnitev obveznosti 8 dni, ker po določbi 3.odstavka 6.člena Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, ZSOS, rok za izvršitev sklepa ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od šestih mesecev, in je bilo potrebno tudi v tem delu sklep spremeniti. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, delno pa zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi določb 2. in 3.točke 365.člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zv. s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku, ZNP.