Jedro

Predlagatelj vlaga vlogo po skrbniku (vlogo je poleg skrbnika tudi sam podpisal), pri tem pa ne izkaže, da ima (bodisi predlagatelj bodisi njegov skrbnik) opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi I 625/2018 z dne 12. 11. 2018 in odločilo, da vsaka stranka sama nosi stroške ugovornega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo dolžnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Predlagatelj je po skrbniku1 zoper v uvodu naveden sklep pritožbenega sodišča vložil „pritožbo“, v kateri navaja, da je v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča na Ptuju N 401/2005 s toženci, ki so potomci po pokojnem A. A.,2 sklenil dogovor, da se bodo o višini vložka vlaganj v nepremičnino dogovorili po pravnomočnem zaključku denacionalizacijskega postopka. Predlagatelj je z zaključkom nepravdnega postopka izvedel, da vlaganja v nepremičnino ne bodo priznana. S toženci se je dogovoril, da bo po pravnomočnosti nepravdnega postopka ločeno uveljavljal zahtevek za vračilo vlaganj v nepremičnino. Toženci so prejeli premoženje, ki je zaradi vlaganj vredno več, zato so mu dolžni povrniti višjo vrednost. Izvršilni naslov zato ni zakonit. Ker je predlagatelj v letu 2006 preživel možgansko kap in je nezmožen sodelovati pri odločanju o pomembnih pravnih vprašanjih in postopkih, v obravnavanem postopku ni mogel sodelovati v celoti in postopek ni bil pošten in nepristranski. To je ugotovilo tudi Višje sodišče v Mariboru v sklepu I Ip 414/2019 z dne 27. 8. 2019. Uveljavlja kršitev 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 3. člena Zakona o sodiščih, kršitev 14., 15., 23., 24., 29., 33., 127., 153. in 160. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) ter kršitev 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) in 1. člena 1. Protokola k EKČP. 4. Vrhovno sodišče je predlagatelju z dopisom II R 37/2022 z dne 4. 4. 2022 pojasnilo, da je zoper pravnomočne odločbe sicer dopustno vložiti predlog za dopustitev revizije v roku 30 dni po njihovi vročitvi ter da lahko po predhodnem obveznem plačilu sodne takse, kadar je ta predvidena, stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Če stranka ni tako zastopana oziroma ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče izredno pravno sredstvo zavrže kot nedovoljeno. Predlagatelja je pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, ali želi, da o vlogi odloči Vrhovno sodišče kot o predlogu za dopustitev revizije, sicer bo Vrhovno sodišče vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

5. Predlagateljev skrbnik je podal odgovor z dne 8. 4. 2022, v katerem je navedel, da je pritožbo na Vrhovno sodišče vložil v skladu z 127. členom URS, zato je dolžnost sodišča, da odloči o vloženi pritožbi. Nikjer v URS ali EKČP ni pogojeno, da mora imeti zastopnik oziroma vlagatelj pravnega sredstva opravljen pravniški državni izpit. Iz 6. člena EKČP izhaja, da ima vsak pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri. S pogojevanjem o opravljenem pravniškem državnem izpitu sta kršena 14. in 22. člen URS. Določen rok 8 dni za dostavo potrdila o pravniškem državnem izpitu pa je prekratek glede na to, da so izredne razmere in nima tiskalnika, kopirnice pa so zaprte.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlagateljevo vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

7. Predlog ni dovoljen.

8. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo po skrbniku (vlogo je poleg skrbnika tudi sam podpisal), pri tem pa ne izkaže, da ima (bodisi predlagatelj bodisi njegov skrbnik) opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Vlogo sta podpisala predlagatelj in skrbnik. Skrbnik je na poziv Vrhovnega sodišča II DoR 175/2022 z dne 23. 5. 2022 tudi posredoval sklep Okrajnega sodišča na Ptuju N 83/2019 z dne 20. 5. 2021, s katerim je bil predlagatelj postavljen pod skrbništvo in je bil za skrbnika imenovan B. B. (ki predlagatelja zastopa tudi v obravnavani zadevi) ter je bila določena njegova naloga skrbeti za predlagateljeve pravice in koristi na razpravah (narokih) na sodiščih. 2 Pokojniku je bila sporna nepremičnina zaplenjena v letu 1945.