Jedro

Tarif. št. 43 se uporablja le za storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Samostojna storitev v tem kontekstu pomeni tisto storitev, ki ne predstavlja opravila, ki je del zastopanja v nekem sodnem postopku (za katerega pa je že predpisana ustrezna tarifa). Ker je prejem odločbe in obvestilo stranki opravilo, ki sodi v okvir zastopanja v pravdnem postopku, ne gre za samostojno opravilo in ni mogoče uporabiti tarif. št. 43.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je dolžan povrniti tožnik tožencu, zniža za 684,49 EUR (na 3.630,16 EUR). V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sklep potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 103,08 EUR stroškov pritožbenega postopka, če zamudi s plačilom, od šestnajstega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo tožniku, da tožencu povrne 4.314,65 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep se tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep ustrezno spremeni, oziroma podredno, ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, v obeh primerih s stroškovno posledico v toženčevo breme. Najprej izpostavi, da se toženec ni osebno udeležil pripravljalnega naroka in je zato po prvem odstavku 282. člena ZPP izgubil pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov. Nadalje oporeka temu, da je sodišče priznalo tožencu stroške za kar 7 pripravljalnih vlog, od tega za štiri, vložene po prvem pripravljalnem naroku. Tožniku ni znan kratek dopis z dne 12. 6. 2018, za kar je bilo priznanih 20 odvetniških točk. 2. pripravljalni spis je toženec vložil neposredno pred narokom 26. 2. 2020 in ne vsaj 15 dni prej, kot zahteva ZPP. Ker je tožnik to vlogo prejel dan pred narokom, je uveljavljal prekluzijo, zato teh stroškov sodišče ne bi smelo priznati. Pa tudi vsebinsko je pripravljalni spis prazen, saj v njem ponavlja prejšnje navedbe. Poleg tega je na pripravljalnem naroku zaradi toženčeve odsotnosti tožnik zahteval separatne stroške, o čemer sodišče ni odločilo. 3. pripravljalna vloga z dne 11. 3. 2020 ni pripravljalna vloga, ampak le dostava listin in dokazni predlog, s kratkim dopisom z dne 12. 3. 2020 je toženec še dodatno dostavil nekaj delov projekta, ki ga je očitno naknadno našel med svojo dokumentacijo, kar pomeni njegovo neskrbnost oz. naključje, ki se mu je primerilo. 4. pripravljalna vloga tudi ne predstavlja pripravljalne vloge, ampak odgovor na poziv sodišča, da stranki sporočita vprašanja za izvedenca, tako da gre kvečjemu za dokazni predlog. V 5 pripravljalni vlogi toženec podaja pripombe na izvedeniško mnenje in ne pove nič vsebinsko pomembnega za pravdo. Enako prazni sta 6. in 7. pripravljalni vlogi, prav tako sta prepozni in prekludirani. Stroški za pregled sodbe in obvestilo stranki nimajo pravne podlage.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

3.5. Najprej je treba odgovoriti na pritožbeno razlago določbe prvega odstavka 282. člena ZPP, ki se glasi: »Če na pripravljalni narok stranka ne pride, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.« Povsem zgrešeno je tožnikovo razumevanje te določbe, saj zakon nikjer ne omeni, da bi moral na pripravljalni narok priti toženec osebno. Ker ga je zastopal na pripravljalnem naroku pooblaščenec (kar je razvidno iz zapisnika), seveda ne gre za situacijo, ki jo sankcionira navedena določba prvega odstavka 282. člena ZPP. Iz tega razloga so neutemeljene vse pritožbene navedbe, ki iz opisanega razloga nasprotujejo stroškom priznanim za posamezne postavke po 26. 2. 2020.

4.6. Glede potrebnosti 2. pripravljalne vloge in pravočasnosti navedb je tožniku že pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje, ko je pojasnilo, da je določbe četrtega odstavka 269. člena ZPP ni mogoče obravnavati ločeno od preostalih določb ZPP, iz katerih izhaja, da lahko stranka podaja navedbe in dokazne predloge do prvega naroka. S takšnim razlagovanjem soglaša tudi pritožbeno sodišče, posledica tega pa je, da je sodišče prve stopnje pravilno priznalo toženi stranki stroške 2. pripravljalne vloge.

5.7. V zvezi s trditvami, da se na pripravljalnem naroku zadeva ni vsebinsko obravnavala, zaradi česar bi v skladu s 3. točko tarif. št. 21 Odvetniške tarife pripadalo tožencu zgolj 25% iz tarif. št. 19 Odvetniške tarife in ne celotnih 600 točk (kot bi mu pripadalo za prvo glavno obravnavo), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima pritožba le delno prav. Res je, da toženec ni upravičen do 600 točk, saj se takoj po končanem pripravljalnem naroku ni opravila glavna obravnava, vendar Odvetniška tarifa v 2. točki tarif. št. 21 posebej določa tudi plačilo za zastopanje na pripravljalnem naroku, ki pa znaša 50 % iz tarif. št. 19, kar v obravnavanem primeru pomeni 300 točk (namesto priznanih 600).

6.8. V 3. pripravljalni vlogi z dne 11. 3. 2020 toženec zgolj pojasnjuje razloge zaradi katerih nima projektne dokumentacije in tudi podaja ustrezni predlog za pridobitev le-te. Takšnih navedb ni mogoče šteti za obrazloženo pripravljalno vlogo, ampak le za dokazni predlog oz. drugo vlogo, za kar pa gre tožencu 50 točk (in ne priznanih 300). Glede na to, da v vlogi z dne 11. 3. 2020 pojasni, da dokumentacije nima pri sebi in predlaga njeno pridobitev pri upravni enoti, naslednji dan pa del potrebne dokumentacije predloži sodišču in zapiše, da jo je uspel pridobiti (pri čemer nič ne pojasni, kje jo je pridobil), pritožbeno sodišče pritrjuje tožniku, da je vloga z dne 12. 3. 2020 (torej, dan kasneje od prejšnje vloge) zgolj odraz neskrbnosti toženca, saj je očitno v svoji dokumentaciji našel del projektne dokumentacije in jo dostavil sodišču. Glede na to po presoji pritožbenega sodišča toženec ni upravičen do povrnitve stroškov za sestavo vloge z dne 12. 3. 2020, saj bi ob ustrezni skrbnosti dokumentacijo dostavil že z vlogo, ki jo je vložil dan prej.

7.Vlogi (4. in 5.) s katerima je toženec sodišču posredoval svoja vprašanja za izvedenca in pripombe na izvedeniško mnenje pritožbeno sodišče šteje za obrazloženi pripravljalni vlogi, zato je za obe vlogi toženec upravičen do 300 odvetniških točk. Šesta pripravljalna vloga je obrazloženi odgovor na vlogo tožnika s katero je podal pripombe na izvedeniško mnenje, zato pritožbeno sodišče šteje, da gre za obrazloženo vlogo, za katero je tožnik upravičen do povrnitve stroškov (300 točk). Sedma pripravljalna vloga pa za pravdo ni bila potrebna, saj bi toženec vse tisto, kar je napisal v njej, povedal na naroku 1. 12. 2021, ko je vlogo tudi predložil sodišču (razvidno iz uradnega zaznamka na vlogi). Zato ni upravičen do povrnitve stroškov za sestavo te vloge.

8.9. Pritožba pravilno opozarja tudi na napačno priznane stroške za pregled sodbe in obvestilo stranki – ti stroški so del drugih, že priznanih stroškov, saj je logična posledica dejstva, da se je vodila pravda, tudi prejem odločbe, o čemer pa mora odvetnik obvestiti stranko. Sodišče prve stopnje je stroške priznalo po 2. točki tarif. št. 43, kar ni ustrezno. Tarif. št. 43 se namreč uporablja le za storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Samostojna storitev v tem kontekstu pomeni tisto storitev, ki ne predstavlja opravila, ki je del zastopanja v nekem sodnem postopku (za katerega pa je že predpisana ustrezna tarifa). Ker je prejem odločbe in obvestilo stranki opravilo, ki sodi v okvir zastopanja v pravdnem postopku, ne gre za samostojno opravilo in ni mogoče uporabiti tarif. št. 43.

9.10. Sodišče prve stopnje je priznalo tožencu skupno 5.230 odvetniških točk, kar pa je upoštevaje ugotovitve pritožbenega sodišča za 990 preveč. Tožencu torej gredo stroški 4240 odvetniških točk, kar upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR znaša 2.544 EUR, k čemur je treba prišteti še 2 % materialnih stroškov (50,88 EUR) in še dodaten 1 % nad priznanih 1000 točk (1% od 3240 točk znaša 19,44 EUR), kar skupaj znese 2.614,32 EUR, skupaj z 2 % DDV pa 3.189,47 EUR. Sodišče prve stopnje je priznalo tožencu še skupno 440,69 EUR stroškov izvedenca (pritožba tega ne graja), tako da celoten znesek stroškov znaša 3.630,16 EUR oz. za 684,49 EUR manj od s strani sodišča prve stopnje priznanih stroškov.

10.11. Tožnik je z delom pritožbe uspel, vendar pa je izpodbijal vse stroške, ki so nastali po 26. 2. 2020, ko je bil opravljen pripravljalni narok. Tako je izpodbijal cca 3400 EUR stroškov, uspel pa le s 684,49 EUR, kar predstavlja cca 1/5, zato mu je toženec dolžan povrniti 1/5 njegovih pritožbenih stroškov. Tožnik je upravičen do 375 točk za sestavo pritožbe, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV ter 240 EUR sodne takse, skupaj 515,40 EUR, 1/5 do tega je 103,08 EUR. Toženec sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj ni podal navedb, s katerimi bi vsebinsko prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (155. člen ZPP).

11.12. Ko pritožba opozarja na priglasitev separatnih stroškov, predstavlja predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, o čemer bo moralo odločiti sodišče prve stopnje.

Zveza:

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/19999, s spremembami in dopolnitvami.

2Glej zapisnik glavne obravnave z dne 26. 2. 2020, list. št. 42 spisa.

3Od s strani sodišča prve stopnje priznanih 5230 točk je pritožbeno sodišče odštelo 20 točk, ki so bile priznane za kratek dopis z dne 12. 6. 2018, 300 točk, kolikor je bilo preveč priznano za narok 26. 2. 2020, 250 točk, kolikor je bilo preveč priznano za vlogo z dne 11. 3. 2020, 20 točk za vlogo z dne 12. 3. 2020, 300 točk za vlogo z dne 1. 12. 2021 in 100 točk za pregled sodbe in obvestilo stranki.