Jedro

Zaradi zasledovanja varstva družbe se tudi pri izločitvi družbenika (prvi odstavek 111. člena ZGD-1, smiselno tudi izstop družbenika iz komanditne družbe) njegov položaj navezuje na odpoved družbene pogodbe in je treba tudi pri izstopu družbenika uporabiti prvi odstavek 106. člena ZGD-1. Pritožnikovo stališče, da družbeniku ob izstopu iz družbe ni treba odpovedati družbene pogodbe in pri tem upoštevati pogojev iz prvega odstavka 106. člena ZGD-1, ni pravilno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog, ki ga je vložil subjekt vpisa N. d. o. o. in C. k. d. po zakonitem zastopniku družbi komplementarki B. k. d., A. A., za vpis izstopa družbenika subjekta vpisa, družbe T. k. d. in D. k. d. iz sodnega registra z dnem 12. 10. 2013. Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da predlagatelj po prejemu odredbe o dopolnitvi predloga, tega v 15 dneh ni dopolnil (prvi odstavek 30. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg). Predlagatelj predlogu ni priložil:

(1) listine o odpovedi pogodbe, na kateri je overjen podpis družbenika, ki daje odpoved,

(2) dokaza o vročitvi listine o odpovedi drugim družbenikom,

(3) popravljenega predloga za vpis spremembe s popolno navedbo novega družbenika in ustrezne navedbe zastopnika.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil subjekt vpisa in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Uveljavljal je tudi kršitev ustavne pravice do kontradiktornosti po 22. členu Ustave RS (URS). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odredi vpis v sodni register tako, da pri subjektu vpisa izbriše komplementarja, družbo T. k. d. in D. k. d. z odstopnim dnem: 12. 10. 2013, v sodnem registru pa ostane kot komplementar družbe le B. k. d., MŠ: ..., ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Bistveni pritožbeni razlogi so, da je subjekt vpisa predlagal izbris komplementarja iz sodnega registra, kateremu je priložil overjen sklep skupščine oziroma soglasen sklep družbenikov in overjen čistopis komanditne pogodbe. Sklep družbenikov učinkuje ex tunc in je vpis v sodni register le deklarativen. Odhajajoča družba že od 12. 10. 2013 nima več pravice zastopanja.

Sodišče je izdalo odredbo, iz katere ni razvidno, kaj zahteva od subjekta vpisa. Zato je subjekt vpisa 11. 2. 2019 zahteval podaljšanje roka (priloga A3 k pritožbi), na to zahtevo pa sodišče ni reagiralo, ampak je izdalo izpodbijani sklep. Nerazumna je tudi zahteva, da mora subjekt vpisa navesti novega družbenika in novega zastopnika, ker to ni potrebno. Po izstopu enega od komplementarjev ostane le eden, ki je tudi zakonski zastopnik, to je družba B. k. d. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je najprej odgovorilo na pritožbeni razlog, da sodišče subjektu vpisa ni podaljšalo roka za dopolnitev predloga. Iz podatkov spisa ne izhaja, da je subjekt vpisa sploh vložil predlog za podaljšanje roka, v katerem mu je registrsko sodišče naložilo, da predlog dopolni v skladu z odredbo. Tudi iz priloge k pritožbi (A3) ni razvidno, da bi bil predlog za podaljšanje roka z dne 11. 2. 2019 posredovan sodišču. Na navedeni vlogi namreč ni dohodnega zaznamka, iz katerega bi se videlo, da je bil predlog vložen neposredno na sodišče, niti ni nobenega dokazila, da je bil predlog poslan po pošti. Zato očitek, da sodišče subjektu vpisa ni podaljšalo roka za posredovanje podatkov, ni utemeljen.

5. Nadalje iz pritožbe izhaja, da subjekt vpisa predloga ni dopolnil. Sodišče druge stopnje je še preizkušalo, ali je bila odredba registrskega sodišča izdana v skladu z materialno pravnimi določbami ZGD-1 in Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba). Subjekt vpisa je komanditna družba, torej družba dveh ali več oseb, v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe (komanditist), prvi odstavek 135. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Za komanditno družbo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo, če v tem poglavju ni določeno drugače (drugi odstavek 135. člena ZGD-1). Po prvem odstavku 106. člena ZGD-1 lahko družbenik odpove družbeno pogodbo, če je družba ustanovljena za nedoločen čas, na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem. Z ureditvijo po prvem odstavku 106. člena ZGD-1 se zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje).1

6. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da lahko družbenik iz komanditne družbe izstopi in da se zanj ne uporabljajo kogentne materialno pravne določbe prvega odstavka 106. člena ZGD-1. Zaradi zasledovanja varstva družbe se tudi pri izločitvi družbenika (prvi odstavek 111. člena ZGD-1, smiselno tudi izstop družbenika iz komanditne družbe)2 njegov položaj navezuje na odpoved družbene pogodbe in je treba tudi pri izstopu družbenika uporabiti prvi odstavek 106. člena ZGD-1. Pritožnikovo stališče, da družbeniku ob izstopu iz družbe ni treba odpovedati družbene pogodbe in pri tem upoštevati pogojev iz prvega odstavka 106. člena ZGD-1, ni pravilno.

7. Zato je registrsko sodišče pravilno uporabilo tudi 62. člen v zvezi s 55. členom Uredbe, ki se smiselno uporablja za vpis spremembe družbenikov komanditne družbe. Zato je z odredbo subjektu vpisa pravilno naložilo, da mora predlogu priložiti: 1. listino o odpovedi pogodbe, na kateri je overjen podpis družbenika, ki daje odpoved in 2. dokaz o vročitvi listine o odpovedi drugim družbenikom.

8. Na drugačno stališče sodišča druge stopnje ne more vplivati pritožbeni razlog, da so vsi družbeniki sodelovali pri sprejemanju sklepa družbenikov z dne 26. 10. 2017 in je bila pri tem podana njihova soglasna volja, ter da vse družbenike zastopa kot zakoniti zastopnik družba B. k. d. Zato, ker ni bil izpolnjen kogenten materialno pravni pogoj za "izstop družbenika iz subjekta vpisa", niso pravno odločilnega pomena pritožbeni razlogi v zvezi z učinkovanjem sklepov družbenikov in vpisom v sodni register.

9. Komanditna družba lahko obstoja le, če je v njej en komplementar, ki je odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem in najmanj komanditist, to je en družbenik, ki ni odgovoren za obveznosti družbe (prvi odstavek 135. člena ZGD-1). Tudi če bi sodišče ugodilo predlogu subjekta vpisa za izstop enega od komplementarjev, bi v subjektu vpisa kot družbenik še vedno ostal en komplementar in tudi kot zakoniti zastopnik, to je družba B. k. d. 10. Zato je bilo, po mnenju sodišča druge stopnje, v odredbi o dopolnitvi predloga nepotrebno nalagati subjektu vpisa, da vloži popravljen predlog za vpis spremembe s popolno navedbo novega družbenika in ustrezno navedbo zastopnika. Ta zahteva sodišča bi bila utemeljena le tedaj, če bi z izstopom družbenika iz komanditne družbe v družbi ostal le komanditist in bi komanditna družba ostala brez komplementarja, kar bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 135. člena ZGD-1. 11. Ne glede na omenjeni del nepotrebne odredbe pa je registrsko sodišče sicer ravnalo pravilno in je zato, ker subjekt vpisa odredbi tudi v prvih dveh alinejah ni sledil in predloga ni dopolnil, pravilno v skladu s prvim odstavkom 30. člena ZSReg, predlog zavrglo.

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. in 366. člen ZPP) v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

1 VSK sklep Cpg 240/2012 z dne 7. 12. 2012. 2 M. Kocbek, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 532.Do izločitve družbenika pride bodisi prostovoljno, sporazumno, z izstopom ali pa s prisilno izključitvijo.