Jedro

Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka saj je izrek sodbe nerazumljiv in v nasprotju z obrazložitvijo, ko je sodišče prve stopnje brez pojasnila iz izreka izvzelo dejanski opis kršitve določil čl. 46/I ZTVCP s strani obdolženca (člen sam navaja), v obrazložitvi pa takšno kršitev ugotavlja kot dokazano.

Izrek

Ob reševanju pritožbe obdolženega Z. Ž. po zagovorniku se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i in zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z uvodoma navedeno sodbo spoznalo obdolženega Z. Ž. za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po čl. 325/1 Kazenskega zakonika in mu izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen 4 mesecev zapora in preizkusno dobo 2 let. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 147.274,00 SIT in na 50.000,00 SIT odmerjena povprečnina. Proti takšni sodbi se je pravočasno pritožil obdolženi po svojem zagovorniku. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Ob reševanju pritožbe je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti po uradni dolžnosti. Ob primerjavi opisa kaznivega dejanja iz obtožnega predloga in tistega, navedenega v izreku sodbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izrek sodbe nerazumljiv. Krivdorek namreč očita obdolženemu kršitev I. odst. 45. člena in I. odst. 46. člena Zakona o temeljnih varnosti cestnega prometa (ZTVCP), pri čemer pa, v nasprotju z obtožnim predlogom, v krivdoreku ni navedeno, v čem naj bi bila podana kršitev I. odst. 46. člena ZTVCP. Izrek sodbe pa je v nasprotju tudi z obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ob povzemanju ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke z gotovostjo zaključuje, da je obdolženčevo vozilo na kraju nezgode imelo hitrost vožnje okrog 53,1 km/h, kar je glede na omejitev 40 km/h (podatek iz policijskega zapisnika o ogledu kraja nezgode), ki je predpisana za območje, kjer je prišlo do nesreče, nad dovoljeno. Sodišče na podlagi teh ugotovitev zaključuje, da je obdolženec vozil z večjo hitrostjo, kot jo dovoljuje postavljeni prometni znak za naselje Žiče, čeprav tega očitka v krivdoreku ni (ker je bil iz njega izpuščen). V nadaljevanju pa na podlagi tega očitka sodišče tudi utemeljuje vzročno zvezo med opisano kršitvijo in prepovedano posledico, hudo telesno poškodbo oškodovanke. Opisano predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katero pazi pritožbeno sodišče v skladu z določbo I. odst. 383. čl. ZKP in zaradi katere je bilo potrebno odločiti, kot izhaja iz izreka sklepa (I. odst. 392. čl. ZKP). Ker je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti po uradni dolžnosti, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo utemeljenosti pritožbenih navedb.