30. 4. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Blaža Aldžiča Matiša, Nova Gorica, ki ga zastopa Aleksander Lisjak, odvetnik v Kopru, na seji 30. aprila 2018

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12 in 11/14 – popr.) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 163/2016 z dne 12. 7. 2016 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 895/2015 z dne 17. 12. 2015 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS), ki določa, da je napitnina, ki jo igralci dajejo v posebne skrinjice pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah, sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost. Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe s prepovedjo diskriminacije (prvi odstavek 14. člena Ustave) in načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Navaja, da je v pravnem redu Republike Slovenije napitnina regulirana zgolj v ZIS, kar pomeni, da so obdavčene in podvržene plačilu prispevkov le napitnine, ki se zbirajo v skrinjicah na delovnih mestih iz prvega odstavka 91. člena ZIS. Za druge napitnine, ki jih prejemajo zaposleni predvsem v gostinstvu pa tudi drugih storitvenih dejavnostih, naj ne bi obstajala zakonska obveznost evidentiranja in plačevanja predpisanih dajatev. Taka obveznost naj ne bi obstajala tudi za druge zaposlene v igralnicah, ki prav tako prejemajo napitnino. Pobudnik zatrjuje, da za takšno razlikovanje ne obstaja razumen razlog.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek pritožnika za plačilo razlike v plači iz naslova delovne uspešnosti zavrnilo. Sodišči sta presodili, da so tudi prispevki, ki jih je delodajalec dolžan plačati poleg delavčeve bruto plače, strošek plače. Zato je tožena stranka za znesek teh prispevkov utemeljeno zmanjšala prejete napitnine, ki se po drugem odstavku 91. člena ZIS kot sestavni del prihodkov koncesionarja v celoti namenijo za plače zaposlenih za delovno uspešnost, ter tako zmanjšan znesek namenila za izplačilo bruto zneska delovne uspešnosti. Pritožnik zatrjuje, da so mu bile z izpodbijanima odločitvama kršene pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana določba ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je sicer pobudo vložil po formalnem izčrpanju vseh pravnih sredstev hkrati z ustavno pritožbo. Vendar je predpostavka za vložitev pobude v takšnih primerih tudi pogoj izčrpanosti pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere je bila sprejeta odločitev v njegovi zadevi, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Iz priloženih tožbe, odgovora na pritožbo in revizije izhaja, da pobudnik v teh pravnih sredstvih ni uveljavljal očitka o protiustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS že v postopku pred rednimi sodišči. To pomeni, da v materialnem smislu ni izčrpal pravnega sredstva, ki mu je bilo na voljo za varstvo svojih ustavnih pravic in za uveljavljanje domnevnih protiustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS. Pobudnik zato kljub vloženi ustavni pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica