Jedro

Legi oken, določeni z lokacijsko dokumentacijo, ki vsebuje predpisano soglasje, se tožnik ne more uspešno upirati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje Oddelka za gospodarstvo, finance in urejanje prostora občine Ajdovščina, št.351-240/89-1992-3-L/Š z dne 23.12.1992, s katerim se investitorjem kot solastnikom stavbe na parceli št.140/3 k.o.... dovoljuje porušitev obstoječega kamnitega zidu nad garažo višine 2,70 m, ki meji na posestno mejo s parcelami št.111 in 1298/2 k.o....; in nadzidava pritlične garaže in drvarnice, stoječe na parceli št.140/3 k.o. ... z namenom ureditve stanovanjskih prostorov, pod pogoji lokacijske dokumentacije št.86/89-A in spremembi le te, izdelani marca 1990 ter dopolnitvi lokacijske dokumentacije št.51/92 z julija 1992. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je nadzidava predvidena na območju, ki ga ureja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina (Ur.glasilo občin Ajdovščina, Nova gorica in Tolmin št.1/88), po katerem so nadzidave dovoljene. Nadalje tožena stranka navaja, da so sporni objekti sicer res postavljeni na samo posestno mejo in imajo okenske odprtine orientirane tudi na sosednja tuja zemljišča, da pa iz soglasij požarne in sanitarne inšpekcije izhaja, da so varovani požarno varstveni in sanitarno higienski normativi, zaradi česar je izpolnjen pogoj, ki ga za dozidave in nadzidave določa navedeni odlok. Gre za običajen način pozidave na tem območju. Tožena stranka še navaja, da je sporno lokacijsko dovoljenje izdano v skladu z lokacijsko dokumentacijo št.86/89-A oktober 1989, marec 1990 in št.51/92, julij 1992 ter vsebuje vse pogoje, določene z navedeno lokacijsko dokumentacijo, ki je sestavni del lokacijskega dovoljenja. V zvezi z loggio, ki jo na spornem objektu predvideva lokacijska dokumentacija in ji tožnica nasprotuje, tožena stranka ugotavlja, da iz sanitarnih in požarnih interesov sosednje nepremičnine zaradi predvidene loggie ne bodo prizadete, morebitno motenje posesti pa ni stvar, ki bi se upoštevala v lokacijskem postopku, v katerem se varujejo javnopravni interesi, zasebni interesi pa se varujejo pred rednim sodiščem. Ker upravni organ odloča na podlagi dejanskega in pravnega stanja v času odločanja, morebitna tožničina gradnja ne more vplivati na odločitev.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Navaja, da nadzidavi garaže in drvarnice z namenom ureditve stanovanjskih prostorov nasprotuje zato, ker bodo z nadzidavo nastale nove odprtine na JZ delu nadzidanega objekta in sicer loggia z vrati in oknom, zaradi česar bo zaradi imisij, do katerih bo prišlo zaradi stresanja, prizadeta njena parcela. Na tej parceli, ki meji na investitorjevo parcelo, ima namreč urejen vrt in ji ni vseeno, kakšno povrtnino uživa. Navaja še, da bodo z navedeno nadzidavo okrnjene možnosti za gradnjo na njeni parceli, ki je po prostorskih ureditvenih pogojih stavbno zemljišče. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise. Na tožbo so odgovorili investitorji sporne gradnje. Navajajo, da je lokacijsko dovoljenje, s katerim se dovoljuje sporna nadzidava, izdano v skladu s predpisi, ugovori tožnice pa so neutemeljeni.

Tožba ni utemeljena.

Sporno lokacijsko dovoljenje je izdano v ponovnem postopku, potem ko je bilo prvotno lokacijsko dovoljenje z dne 23.7.1990 odpravljeno z odločbo tožene stranke z dne 17.2.1992, izdano na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS št.U 243/91 z dne 7.11.1991. Z navedeno sodbo je sodišče odločilo v upravnem sporu, ki sta ga sprožila I. in D.B., ker se nista strinjala z vzidavo oken v stenah nadzidanega objekta, ki meji z njuno parcelo. Sodišče je v sodbi menilo, da je tudi lega oken in izvedba fasade lokacijski pogoj in da je, ker gre za nadzidavo objekta brez vsakega odmika, tudi če ta ni predpisan, treba presoditi vpliv vgraditve oken in izvedbe fasade na sosednje zemljišče, če je to dvorišče oziroma funkcionalno zemljišče obstoječih objektov, in sicer ne le z vidika sanitarno-higienskih in požarnih pogojev, ampak tudi, če je tak vpliv na sosednje objekte v obstoječi zazidavi območja običajen ali ne.

Iz podatkov spisa izhaja, da je sporno lokacijsko dovoljenje izdano v ponovnem postopku na podlagi dopolnjene lokacijske dokumentacije ter da so bila pridobljena nova soglasja sanitarne in požarnovarstvene inšpekcije. V obravnavanem primeru je sporna loggia z okensko odprtino, predvidena s tem lokacijskim dovoljenjem na delu južne fasade, ki meji s tožničino parcelo št. 1298/2. Iz dopolnjene lokacijske dokumentacije Zavoda za družbeno planiranje občine Ajdovščina št.51/92, izdelane julija 1992, ki določa tako lego oken kot tudi izdelavo fasade sporne nadzidave, izhaja, da na posestni meji s parcelo št.111 ne sme biti okenskih odprtin (vzhodna in del južne fasade). Lokacijska dokumentacija torej ne prepoveduje okenskih odprtin na tistem delu južne fasade, ki meji s tožničino parcelo. Zato je po presoji sodišča izpodbijano lokacijsko dovoljenje, ki predvideva loggio na delu fasade, ki meji s tožničino parcelo, v skladu z lokacijsko dokumentacijo in se tožnica loggi ne more uspešno upirati. Lokacijska dokumentacija vsebuje vsa predpisana soglasja. Zato sodišče nima pomislekov glede presoje tožene stranke, da zaradi loggie ne bodo prizadeti požarnovarstveni in sanitarnovarstveni interesi tožnice. Zato ugovora tožnice, da bo zaradi sporne nadzidave onesnažen njen vrt, ni mogoče upoštevati. V pravilnost odločitve tožene stranke sodišče nima pomislekov tudi zato, ker je glede na določbo 3.odstavka 20.člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Ajdovščina (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Tolmin in Nova Gorica, št.1/88) potrebno presoditi vpliv predvidene nadzidave na obstoječo gradbeno strukturo v bližini, tožničina parcela, ki meji s parcelo, na kateri je sporni objekt, pa je nezazidano zemljišče, na katerem ima tožnica vrt, kar ni sporno.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.1/91-I).