11. 6. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v postopku za preizkus ustavne pritožbe Rada Škofica, Mengeš, na seji 11. junija 2009

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 73. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 – ur. p. b., 2/04, 36/04 – ur. p. b., 52/07, 73/07 – ur. p. b.) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 213., 272., 273., 286. in 287. člena Zakona o pravdnem postopku se zavrne.

3.Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 545/2006 z dne 10. 1. 2008 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 4062/2005 z dne 5. 4. 2006 in s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 1845/20-III z dne 4. 5. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, izstavitve zemljiškoknjižne listine, ugotovitve veljavnosti dogovora, ugotovitve o ustanovitvi skupne obrtno gospodarske dejavnosti, ugotovitve izstopa dveh družbenikov, ugotovitve pravnega nasledstva obrtne dejavnosti, ugotovitve gradnje na tujem zemljišču, plačila uporabnine, najemnine in odškodnine s sodbo zavrnilo večino primarnih in vse podrejene tožbene zahtevke, glede preostalih primarnih zahtevkov pa je tožbo s sklepom zavrglo. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo proti odločitvi o plačilu 43.000 EUR najemnine, o vrnitvi posojila 15.000 EUR v tolarski protivrednosti, plačilu 40.000.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo zavrnilo, v ostalem delu pa zavrglo.

2.Pritožnik navaja, da odločitev sodišč krši ustavne pravice iz 2., 14., 15., 18., 21., 22., 23., 25., 33., 34., 66. in 67. člena Ustave. Opisuje spor s sestro in potek sodnih postopkov. Navaja, da je tožbeni zahtevek v konkretnem postopku na podlagi sklepa sodišča popravil in ker sodnik ni imel pripomb, je upravičeno štel, da je s popravo vse v redu, na koncu pa naj bi sodnik večino njegovih zahtevkov zavrgel. Sodnik naj namenoma ne bi hotel izvesti pravočasno predloženih bistvenih dokazov (dokumentov iz arhiva Davčne uprave, zaslišanja bivše žene). Pritožnikovim predlogom za izločitev sodnika naj sodišče ne bi ugodilo. Brezplačna pravna pomoč za sestavo pritožbe in revizije naj mu ne bi bila dodeljena. Pritožbo naj bi napisal sam, vendar naj mu Višje sodišče ne bi odgovorilo na navedbe v zvezi z zavrnitvijo predloga za izločitev sodnika in v zvezi z uporabo materialnega prava. Revizijo, ki jo je prav tako sestavil in vložil sam, je Vrhovno sodišče sicer obravnavalo, vendar jo je zoper večino zahtevkov zavrglo, v ostalem pa zavrnilo. Navedeno po pritožnikovi oceni zadostuje za sklep o namernih kršitvah pravice do sodnega varstva, do zakonitega sodnika, do poštenega sojenja, do enakega orožja in do spoštovanja stranke v postopku.

3.V pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 73., 213., 272., 273., 286. in 287. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jo vlaga skupaj z ustavno pritožbo, pritožnik oziroma pobudnik navaja, da izpodbijane določbe Zakona ne zagotavljajo enakih možnosti pred zakonom in pred sodišči in jim očita neskladje s 14., z 22., s 23., s 24. in s 25. členom Ustave. Meni, da jih je treba razveljaviti in vrniti zakonodajalcu v popravo. Izpodbijane določbe naj bi sodnikom dajale preveč moči in možnosti za zlorabe oziroma oškodovanje procesnih pravic tako, da naj bi se sodnik lahko že vnaprej odločil, kako bo razsodil, in nato dovolil le tiste dokaze, s katerimi bo lahko utemeljil svojo odločitev. Poleg tega meni, da bi morala 272. ali 273. člen ZPP sodniku nalagati tudi, da po uradni dolžnosti poskrbi za enake možnosti strank tako, da stranki, ki nima sredstev za odvetnika, s svojo strokovnostjo "zagotovi enaka orožja". Navaja, da v njegovem primeru sodnik ni dovolil bistvenih dokazov in da ga kot prava neuko osebo ni opozoril na nepopolnost njegove tožbe glede pravilne navedbe vrednosti spornega predmeta. Stranka naj bi v takem primeru imela le možnost zahtevati izločitev očitno pristranskega sodnika, vendar naj bi bil postopek popolnoma netransparenten, zoper odločitev pa naj ne bi bilo pritožbe. Zakon naj bi sicer dovoljeval pritožbo zoper zavrnitev predloga za izločitev višjega sodnika, vendar naj stranka niti ne bi vedela, kdo sodi in kako so sodniki glasovali. Postopka za izločitev vrhovnega sodnika naj ZPP ne bi omenjal.

B. – I.

4.Pobudnik izpodbija 73. člen ZPP, ki določa, kdo odloča o zahtevi za izločitev sodnika, predsednika sodišča in vrhovnega sodnika (prvi, drugi in tretji odstavek), da je treba pred izdajo sklepa pridobiti izjavo sodnika, katerega izločitev se zahteva, in da se po potrebi opravijo še druge poizvedbe (četrti odstavek), ter pravna sredstva zoper odločitev o zahtevi za izločitev (peti odstavek).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude je v takšnih primerih tudi izčrpanost takšnih pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopkih pred rednimi sodišči. Hkrati s pobudo je pobudnik vložil tudi ustavno pritožbo, v kateri navaja, da mu Višje sodišče ni odgovorilo na navedbe v zvezi z zavrnitvijo predloga za izločitev sodnika sodišča prve stopnje. Vendar v reviziji teh očitkov ni več uveljavljal. Morebitna izločitev katerega od višjih ali vrhovnih sodnikov pa ni bila predmet izpodbijanih določb. Ker torej ni izčrpal pravnih sredstev po vsebini, je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

7.Členoma 272 in 273 ZPP, ki se nanašata na predhodni preizkus tožbe, pobudnik po vsebini očita nepopolnost, ker sodniku ne nalagata, da po uradni dolžnosti poskrbi za enake možnosti strank tako, da stranki, ki nima sredstev za odvetnika, sam s svojo strokovnostjo "zagotovi enaka orožja". Navaja, da ga sodnik kot prava neuko osebo ni opozoril na nepopolnost njegove tožbe glede pravilne navedbe vrednosti spornega predmeta, zaradi česar je Vrhovno sodišče njegovo revizijo v pretežnem delu zavrglo. Člen 272 ZPP določa, da ima predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe pravico izdati sklepe iz 270. člena ZPP, če ne gre za vprašanja, o katerih je po naravi stvari ali po določbah tega zakona mogoče odločiti šele v nadaljnjem postopku. Če pa predsednik senata ugotovi, da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka, ali da obstajajo pomanjkljivosti glede zakonitega zastopanja stranke ali pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na pravico zastopnika, da lahko začne pravdo, kadar se zahteva posebno dovoljenje, ali da stranke ne zastopa oseba, ki je lahko pooblaščenec po določbah tega zakona, lahko na podlagi 273. člena ZPP izda potrebne ukrepe, ki jih določa ta zakon (81., 87. in 108. člen), da se pomanjkljivosti odpravijo.

8.Načelo pomoči prava nevešči stranki, za katerega se zavzema pobudnik, je v ZPP konkretizirano v 12. členu, ki določa, da sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Ni dvoma, da to načelo zavezuje sodnika v vseh fazah postopka, še zlasti v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Vprašanje poziva na dopolnitev tožbe v primeru, ko vrednost spornega predmeta ni (ustrezno) navedena, in opozorilo na posledice, če sodišče prve stopnje tega v okviru predhodnega preizkusa tožbe ne stori, pa je Ustavno sodišče že obravnavalo (odločba Up-2089/06, U-I-106/07 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 102/07 in OdlUS XVI, 111). Presojo je opravilo z vidika drugega odstavka 14. člena in z vidika 22. člena Ustave ter odločilo, da ZPP ni v neskladju Ustavo. Ker pobudnik ne navaja razlogov, o katerih Ustavno sodišče ne bi že odločilo (zatrjuje sicer tudi neskladje s 23., s 24. in s 25. členom Ustave, vendar teh trditev ne obrazloži), je pobudo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka izreka).

9.Členi 213, 286 in 287 ZPP se nanašajo na dokazni postopek. Pobudnik trdi, da dajejo sodnikom preveč moči in možnosti za zlorabe oziroma "oškodovanje procesnih pravic", tako, da se lahko sodnik že vnaprej odloči, kako bo razsodil, in nato dovoli le tiste dokaze, s katerimi bo lahko utemeljil svojo odločitev. To utemeljuje z zatrjevanjem, da v njegovem primeru sodnik ni dovolil dveh bistvenih dokazov. Tako pavšalna kritika za ugotovitev neskladja navedenih členov s 14., z 22., s 23., s 24. in s 25. členom Ustave ne zadostuje. Ustavno sodišče je zato pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo tudi v tem delu (2. točka izreka).

B. – II.

10.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (3. točka izreka).

C.

11.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Ustavnega sodišča Jože Tratnik ter sodnici in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik