Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je potrebovala obnovo kopalnice. Našla je toženca, ki se je obnove lotil, in sicer vodovodnih del, medtem ko je keramična dela opravila druga oseba. Sporno je bilo, ali je druga oseba dela opravljala kot sodelavec toženca ali ne.

2. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da tožnici plača 197,88 EUR in 66,68 EUR stroškov. V preostalem je zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da druga oseba ni bila toženčev podizvajalec. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo proti zavrnilnemu delu zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: Ali je bila kršena ustavno zagotovljena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pravi, da je sestavni del navedbe pravice iz 22. člena Ustave namreč tudi obrazložena sodna odločba. Ustavno sodišče je v svoji odločbi Up-147/09 z dne 23. 9. 2010 pojasnilo, da je „obrazložena sodna odločba bistven del poštenega postopka“, pri čemer pa je v obravnavanem postopku sodišče to pravico kršilo s tem, da je sodišče pomanjkljivo in enostransko, to je izrazito v korist ene stranke, to je tožene stranke, povzelo izpovedbe prič, ki so bile tekom postopka zaslišane? 2. Ali gre v konkretnem primeru med tožencem in A. A. za materialnopravni substat o odgovornosti prevzemnika dela za sodelavce po 630. členu Obligacijskega zakonika? 3. Ali gre v primeru, ko so med dvema izvajalcema (podjemnikom in sodelavcem podjemnika) takšne povezave, da je navzven razvidno, da delata skupaj (dogovor za delo samo s podjemnikom, primarno grajanje napak pri podjemniku in plačilo v skladu z dogovorom s podjemnikom) za enoten podjem v smislu 630. člena OZ? 4. Ali je sodišče v konkretnem primeru odločalo materialnopravno pravilno?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.