Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vprašanje stvarno pravne legitimacije se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka. Če toženec ugovarja stvarnopravno legitimacijo, sodišče pa ugodi tobženemu zahtevku, je sodišče dolžno navesti razloge o zavrnitvi toženčevega ugovora. Pomanjkanje razlogov o tem, predstavljajo bistveno kršitev določb postopka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve sodbe je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I 98/01069 z dne 7.4.1998 ostane v veljavi in je zato toženec dolžan plačati tožeči stranki glavnico v znesku 2.810,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti vsake mesečne naročnine, to je od 15. v mesecu za vsak tekoči mesec do vložitve izvršilnega predloga v skupnem znesku 255,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva vložitve predloga ter izvršilne stroške 7.300,00 SIT. Sodišče je naložilo tožencu, da mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 7.625,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.3.1999 do plačila. Proti sodbi je vložil toženec pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je rojen 9.3.1976, zato po mnenju pritožnika ni mogoče, da bi bil glede na evidenco tožeče stranke iz leta 1962, lastnik radia znamke Tesla. To bi lahko bil le toženčev stari oče, ki pa je umrl leta 1978. Formalnega pritožbenega predloga ni ponudil, smiselno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe, sicer pa še predlaga, da naj stroške postopka plača tožeča stranka. Pritožba je utemeljena. Toženec je že v ugovoru smiselno ugovarjal pasivno legitimacijo, ko je navedel EMŠO 0903976501020 in zatrjeval, da ni naročnik RTV Ljubljana (pravilno: Slovenija). Tožeča stranka je na naroku za glavno obravnavo predložila fotokopijo odjavne knjige (A 2), iz katere naj bi izhajalo, da je toženec od 5.10.1962 zabeležen kot naročnik radijske naročnine. Po določbi 6.člena Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov ter o načinu plačevanja RTV naročnine (Ur.l.RS, št. 39/97) RTV Slovenija vodi in vzdržuje tudi evidenco naročnikov RA sprejemnikov za izvrševanje nalog obračuna RTV-naročnine. Evidenca iz prejšnjega člena, ki se nanaša na fizične osebe, vsebuje tudi EMŠO naročnika (7.člen navedenega pravilnika). Predložitev fotokopije evidence o prijavi radijskega sprejemnika z dne 5.10.1962, iz katere ni razvidna EMŠO imetnika sprejemnika, in zgolj zatrjevanje tožeče stranke, da je toženec dejansko lastnik radia "Tesla", v obravnavanem primeru za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne zadostuje. Sodišče prve stopnje se namreč v razlogih sodbe ni opredelilo do toženčevega ugovora pasivne legitimacije, ko je zgolj na podlagi predložene evidence enostavno zaključilo, da je toženec lastnik radia "Tesla". Tako je potrebno pritrditi pritožniku v tem, da sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni razjasnilo toženčeve nasprotne trditve, glede na njegovo zatrjevano starost (9.3.1976) in podatke iz predložene evidence o naročnikih - rubrika o prijavi naročniškega razmerja (5.10.1962), da on ne more biti imetnik takrat prijavljenega sprejemnika, za katerega bi bil zavezan plačevati vtoževano naročnino. Ker v tej smeri izpodbijane sodbe zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13.točki drugega odstavka 354.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in na podlagi prvega odstavka 369.člena ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 498.člena ZPP (Ur.l.RS, št. 26/99) sodbo razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v okviru materialno pravdnega vodstva pozove tožečo stranko, ki nosi dokazno breme, da v skladu z navedenim pravilnikom dokaže, da je ravno toženec v spornem obdobju imetnik sprejemnika "Tesla", prijavljenega tožeči stranki - po njeni lastni evidenci - davnega leta 1962, ko toženec sploh še ni bil rojen. Po tako dopolnjenem postopku naj sodišče prve stopnje o zahtevku ponovno materialnopravno pravilno odloči.