Jedro

Že iz pritožbe same, ki povzema postavljena vprašanja izvedencu v sklepu z dne 16. 4. 2024 in nato v sklepu z dne 30. 5. 2025, izhaja, da so bila vprašanja v drugem sklepu bistveno bolj podrobna. Sodišče prve stopnje prvotno od izvedenca ni zahtevalo izdelave natančne skice z vrisanimi točkovnimi označbami, tehnične opredelitve do konkretnega mejnika št. 62 ter specifičnih pojasnil glede vpogledov v točno določene ortofoto načrte. Ker je izvedenec odgovarjal na nova vprašanja in zahteve, ki v prvotnem sklepu niso bile zajete, mu po drugem odstavku 40. člena Pravilnika utemeljeno pripada nagrada za zelo zahtevno dopolnitev v višini 230,00 EUR.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izvedencu geodetske stroke za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 806,30 EUR (I. točka izreka), ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV in za plačilo prispevka po 18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (II. točka izreka) in sklenilo, da plačilo izvede finančno računovodska služba sodišča iz predujma toženčev na TRR izvedenca v 45 dneh (III. točka izreka).

2.Zoper ta sklep se toženca po pooblaščenki pravočasno pritožujeta. Uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navajata, da nagrada za dopolnitev mnenja ni utemeljena, saj so bila vprašanja v drugem sklepu z dne 30. 5. 2025 vsebinsko enaka tistim iz prvega sklepa z dne 16. 4. 2024. Dopolnitev je bila zato potrebna izključno zaradi izvedenčeve površnosti in nestrokovnosti, ker v osnovnem mnenju na vprašanja ni v celoti odgovoril. Mnenje je izdelal neskrbno, v nasprotju z listinami ter se pri tem oprl le na trditve in fotografije tožeče stranke. Nadalje je po njunem prepričanju neupravičena nagrada za ponovni študij celotnega spisa, saj bi izvedenec moral celoten spis preučiti že pri prvem izvedenskem mnenju, zato mu ta nagrada pripada le enkrat. Neutemeljeni pa so tudi priznani stroški za meritve po ceniku geodetskih storitev, saj bi tudi izračune dolžine, površine trase in določitev koordinat, sodni izvedenec moral opraviti že prvič. Prerekata še priznane materialne stroške ter stroške za zbiranje dodatne dokumentacije. Predlagata spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve izplačila oziroma podredno njegovo razveljavitev. Priglašata pritožbene stroške.

3.Tožnika v po pooblaščenki podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Poudarjata, da je izvedenec nalogo opravil strokovno ter v celoti odgovoril na vprašanja sodišča že v osnovnem mnenju, dopolnitev pa je izdelal zaradi tožencev. Zgolj dejstvo, da se z ugotovitvami izvedenca ne strinjata in da jima mnenje ni v korist, ne more biti razlog za odrek pravice do plačila za opravljeno delo, temveč je to stvar dokazne ocene sodišča. Po njunem mnenju pritožba predstavlja le še en manever za zavlačevanje več kot desetletje trajajočega pravdnega postopka. Priglašata stroške pritožbenega odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbene navedbe, ki izvedencu očitajo nestrokovnost, neskrbnost in nekritično sledenje navedbam ene izmed strank, kakor tudi, da je izvedensko mnenje v nasprotju z listinami v spisu in pritožbene navedbe, da tudi sama dopolnitev mnenja ostaja nejasna, pavšalna in ne odgovarja na zastavljena vprašanja - za pritožbeno presojo izpodbijanega sklepa niso pravno odločilne. Nanašajo se namreč na dokazno vrednost izvedenskega mnenja (tako prvotnega mnenja, kot njegove dopolnitve), ki je predmet presoje sodišča prve stopnje v končni odločbi. Poleg tega pa so graji tovrstnih pomanjkljivosti namenjene pripombe na izvedensko mnenje in ne pritožba zoper sklep o odmeri nagrade in povračilu stroškov izvedencu.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izvedenec zgolj odpravljal lastne napake in odgovarjal na vsebinsko ista vprašanja. Že iz pritožbe same, ki povzema postavljena vprašanja izvedencu v sklepu z dne 16. 4. 2024 in nato v sklepu z dne 30. 5. 2025, izhaja, da so bila vprašanja v drugem sklepu bistveno bolj podrobna. Sodišče prve stopnje prvotno od izvedenca ni zahtevalo izdelave natančne skice z vrisanimi točkovnimi označbami, tehnične opredelitve do konkretnega mejnika št. 62 ter specifičnih pojasnil glede vpogledov v točno določene ortofoto načrte. Ker je izvedenec odgovarjal na nova vprašanja in zahteve, ki v prvotnem sklepu niso bile zajete, mu po drugem odstavku 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik) utemeljeno pripada nagrada za zelo zahtevno dopolnitev v višini 230,00 EUR. Da gre za zelo zahtevno dopolnitev, utemeljuje tudi dejstvo, da je moral izvedenec ob tem opraviti dodatne izračune dolžine in površine trase služnostne poti ter pripraviti seznam koordinat točk v državnem koordinatnem sistemu, kar pritožba ne izpodbija.

7.Sodišče prve stopnje je nadalje izvedencu pravilno priznalo tudi nagrado za študij spisa v znesku 255,00 EUR, kot to določa 4. alineja prvega odstavka 37. člena Pravilnika, saj je ob predhodno pojasnjenem, sodni izvedenec spisovno gradivo, ki obsega nad 501 strani, kar ni pritožbeno sporno, moral ponovno preučiti. Prav tako pritožba neutemeljeno izpodbija stroške za meritve v znesku 237,50 EUR. Ker sodišče prve stopnje prvotno skice služnostne poti in natančne točkovne označbe rastlinjaka ter žičnate ograje ni terjalo, je v izpodbijanem sklepu utemeljeno sledilo razumno porabljenemu času 2,5 ure in to vrednotilo po 13.2. točki Cenika geodetskih storitev v obsegu 95 točk za uro dela in ob upoštevanju vrednosti točke 1,00 EUR. Ker je moral izvedenec pri svojem delu vpogledati še v javne evidence (spletne portale in aplikacije), mu je pravilno priznana tudi nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije po 1. alineji prvega odstavka 38. člena Pravilnika v znesku 51,00 EUR. Pritožbene navedbe, da takšni vpogledi ne predstavljajo zadostne podlage za priznanje stroškov, so posledično neutemeljene.

8.Zmoten pa je nadalje še pritožbeni očitek, da materialni stroški v skupni višini 32,80 EUR niso izkazani. Znesek 22,08 EUR predstavlja običajne stroške, ki so nujno povezani z izdelavo in odpravo pisne dopolnitve mnenja (tisk, fotokopiranje) in se obračunajo po veljavni ceni poslovnih subjektov, kar je skladno z drugim odstavkom 49. člena Pravilnika. Da temu ne bi bilo tako, pritožba ne zatrjuje. Glede zneska 10,72 EUR pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da gre za materialne stroške, odmerjene v pavšalnem znesku v višini 2 % od odmerjene nagrade, kar izrecno dopušča peti odstavek 49. člena Pravilnika. Ker je sodišče prve stopnje izvedencu utemeljeno priznalo nagrado za opravljeno delo, mu posledično pripadajo tudi pavšalni materialni stroški, vezani na to nagrado.

9.Po obrazloženem in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10.Ker gre za vmesno odločitev o stroških izvedenca, so stroški tega pritožbenega postopka nadaljnji stroški pravdnega postopka, zato je odločitev o teh stroških pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 164. členom ZPP).

Zveza:

Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) - člen 40

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.