Jedro

Za pozivni sklep na dopolnitev predloga iz 12. člena ZST-1 ne velja določba 142. člena ZPP, ki ureja postopanje ob osebni vročitvi.

Iz navedbe tožene stranke, da je njen edini poslovni račun blokiran, ni mogoče s prepričanjem ugotoviti, da nima niti toliko denarnih sredstev, oziroma da jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja njene dejavnosti. Iz te navedbe izhaja le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu, kar pa ne pomeni, da jih sploh nima. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Rok 15 dni za plačilo sodne takse v višini 78,00 EUR, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 10. 1. 2018, začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Tožena stranka je po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek vložila predlog za oprostitev oziroma odlog plačila te takse. V predlogu je navedla, da ji trenutno finančno in premoženjsko stanje ne omogoča plačila sodne takse, da ima poslovni račun blokiran, da ima vse nepremičnine obremenjene s hipotekami, vrednejših premičnin pa nima. Kot dokaz je predlagala poizvedbe pri AJPES in vpogled v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je menilo, da ta predlog ni popoln, zato je s sklepom z dne 20. 2. 2018 toženo stranko pozvalo naj predloži: (1) podatke o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskih računih in prilivih nanje v zadnji treh letih, (2) soglasje, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost in (3) izjavo s pojasnilom, da tožeča stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (v nadaljevanju: pozivni sklep).

Izpodbijani sklep

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse. Ugotovilo je, da tožena stranka na podlagi pozivnega sklepa svojega predloga ni dopolnila.

Pritožba tožene stranke

3. Proti navedenemu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Smiselno je uveljavljala kršitev bistvenih pravil pravdnega postopka. Navedla namreč je, da pozivnega sklepa 22. 2. 2018 ni prejela. Pojasnila je, da ima že več mesecev nov naslov, o čemer je sodišče obvestila v svojih vlogah. Ker je sodišče sklep vročalo na star naslov, taka vročitev ni bila pravilna. Zato fikcija vročitve ni mogla nastopiti. Predlagala je, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Menila je, da je v predlogu navedla dovolj podatkov na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko odločilo o oprostitvi oziroma odlogu plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

4. Posledica iz četrtega odstavka 108. člena ZPP, da se predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks zavrže, lahko nastopi le, če predlagatelj v roku iz pozivnega sklepa svojega predloga ne dopolni. Predpostavka za nastop take posledice pa je pravilna vročitev pozivnega sklepa.

5. Tožena stranka je na predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse z dne 30. 1. 2018 navedla nov naslov: T. Na pozivnem sklepu (na list. št. 93) in vročilnici pripeti k list. št. 96 (v nadaljevanju: vročilnica) pa je naveden stari naslov tožene stranke (D.). Iz vročilnice tudi izhaja, da vročevalec sodnega pisanja (pozivnega sklepa) toženi stranki ni poskušal vročiti na njenem starem naslovu, pač pa je bila vročitev „glede na dogovor pošte z naslovnikom, da se mu vroča v p. p.“ opravljena tako, da je bilo pismo dne 22. 2. 2018 puščeno v njenem p. p. 0000. Zato je potrebno pravilnost vročitve presojati po določilu prvega odstavka 139b. člena ZPP1 v zvezi s četrtim odstavkom istega člena2. 6. Za pozivni sklep na dopolnitev predloga iz 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) ne velja določba 142. člena ZPP, ki ureja postopanje ob osebni vročitvi. Pozivni sklep namreč ni naveden med taksativno naštetimi sodnimi pisanji, za katere prvi odstavek 142. člena ZPP zahteva, da se vročajo stranki osebno. Prav tako tega ne določa drug zakon niti ni sodišče prve stopnje ocenilo, da je iz kakšnega drugega razloga potrebna večja previdnost (drugi odstavek 142. člen ZPP). Primerjaj VSL sklep I Cpg 1111/2017. 7. Ker je bilo torej sodno pisanje skladno z določilom prvega in četrtega odstavka 139b. člena ZPP toženi stranki puščeno v poštnem predalu, navedba starega naslova na pozivnem sklepu in vročilnici ne vpliva na pravilnost vročitve. Sodno pisanje namreč toženi stranki ni bilo vročeno na starem naslovu na podlagi fikcije po 142. členu ZPP, temveč je bila vročitev v skladu z dogovorom med naslovnikom (toženo stranko) in pošto opravljena 22. 2. 2018 v poštni predal št. 0000. Da tega poštnega predala tožena stranka ne uporablja več (da je odpovedala njegovo uporabo) pa ni navedla. Zato očitek nepravilne vročitve ni utemeljen. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bil pozivni sklep toženi stranki pravilno vročen.

8. V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi sodišče prve stopnje lahko predlogu ugodilo že na podlagi navedb v vlogi z dne 30. 1. 2018 pritožbeno sodišče poudarja, da se v postopku odločanja o plačilu sodnih taks po ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke (tretji odstavek 1. člena ZST-1). V tem primeru je to ZPP. Smiselna uporaba 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze v oporo svojim zahtevkom pomeni, da bi morala tožena stranka podati ustrezno trditveno in dokazno podlago. Prepričljivo bi morala pojasniti predvsem: (1) kaj v naravi predstavljajo posamezne vrste premoženja navedene v bilanci stanja (dolgoročne finančne naložbe in zaloge); (2) zakaj posamezne vrste premoženja ne more unovčiti in izkupiček nameniti za plačilo sodne takse in (3) zakaj bi bila s plačilom sodne takse v višini le 78,00 EUR ogrožena njena dejavnost. Tega tožena stranka v predlogu za taksne oprostitve ni storila.

9. Iz navedbe tožene stranke, da je njen edini poslovni račun blokiran, namreč ni mogoče s prepričanjem ugotoviti, da nima niti toliko denarnih sredstev, oziroma da jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja njene dejavnosti. Iz te navedbe izhaja le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu, kar pa ne pomeni, da jih sploh nima. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu. Navedba, da ne posluje gotovinsko, za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse ni pravno odločilna, saj opredeljuje le način poslovanja s poslovnimi partnerji, ne pomeni pa trditve da nima denarnih sredstev. Trditev tožene stranke, da nima premoženja (nepremičnin in premičnin večje vrednosti), ki bi jih lahko unovčila za plačilo sodne takse, s pristavkom, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami, so upoštevajoč podatke iz bilance stanja, na katero se v predlogu sklicuje tožena stranka, preskope in pavšalne. Iz njih ne izhaja, da kljub hipotekam iz kupnine za te nepremičnine tožena stranka ne bi mogla iztržiti niti viška v višini 78,00 EUR, kolikor znaša taksa za pritožbeni postopek. Sodišče pa česa takega ni dolžno samo preverjati, torej raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja. Torej je zmotno pritožbeno stališče, da je bil popravni sklep odveč. Sicer pa tožena stranka ni niti zatrjevala, da bi bila s plačilom sodne takse njena dejavnost ogrožena, kar je ob obstoju premoženja pogoj za ugoditev predlogu za taksne oprostitve.

10. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je skladno z določilom tretjega odstavka 14a. člena ZST-1 odločilo, da začne teči 15 dnevni rok za plačilo takse, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 10. 1. 2018, naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

1 Iz določila prvega odstavka 139b. člena ZPP izhaja, da če se naslovnik s pošto pisno dogovori, da se mu vroča v poštni predal, se mu pisanje vroča neposredno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu ter da je naslovnik dolžan redno prazniti poštni predal. 2 Po določilu četrtega odstavka 139b. člena ZPP se vročitev pisanja, ki ni pisanje iz prvega ali drugega odstavka 142. člena ZPP opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v poštnem predalu. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v poštnem predalu, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti.