Jedro

Če bi tožnik odpeljal toženko na izlete in na počitnikovanje, bi strošek izletov in preživljanja počitnic odpadel, ker ne bi bil več del preživninskih potreb toženke. Enako velja za stroške goriva in za vzdrževanje vozila. Tudi ti mesečni stroški bi odpadli, če bi toženec izvajal prevoze, ker pa s toženko nima stikov, mora navedeni del stroškov kriti v okviru preživninske obveznosti.

Izrek

I. Pritožbi tožnika zoper sklep se delno ugodi in se 2. in 3. alineja prvega odstavka izreka sklepa razveljavita, v preostalem delu pa se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi tožnika zoper sodbo se delno ugodi in se sodba v I. točki spremeni tako, da se glasi: „I. Preživninska obveznost tožnika S. D. do toženke P. D., ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem P 256/2004 z dne 14. 2. 2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2329/2005 z dne 21. 9. 2005, se za čas: - od 7. 11. 2016 do 30. 4. 2017 zniža tako, da je tožnik za preživljanje toženke dolžan plačati 68,84 EUR mesečno do vsakega 5. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine do plačila; - od 1. 5. 2017 do 31. 7. 2017 zniža tako, da je tožnik za preživljanje toženke dolžan plačati 18,73 EUR mesečno do vsakega 5. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine do plačila; - od 1. 8. 2017 do 31. 8. 2017 zniža tako, da je tožnik za preživljanje toženke dolžan plačati 15,43 EUR do 5. 8. 2017, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti zneska preživnine do plačila; - od 1. 9. 2017 do 30. 11. 2017 zniža tako, da je tožnik za preživljanje toženke dolžan plačati 7,43 EUR mesečno do vsakega 5. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine do plačila; - od 1. 12. 2017 do 31. 12. 2017 zniža tako, da je tožnik za preživljanje toženke dolžan plačati 4,65 EUR do 5. 12. 2017, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti zneska preživnine do plačila; - od 1. 1. 2018 dalje zniža tako, da je tožnik za preživljanje toženke dolžan plačevati 58,06 EUR mesečno do vsakega 5. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine do plačila. Določeno mesečno preživnino je dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, od tedaj dalje pa v skladu z obvestilom centra za socialno delo o uskladitvi preživnine.“

III. V preostalem delu se pritožba zoper sodbo zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se preživninska obveznost tožnika do toženke, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem P 256/2004 z dne 14. 2. 2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2329/2005 z dne 21. 9. 2005, zniža tako, da je toženec dolžan plačevati mesečno preživnino: od 7. 11. 2016 do 30. 4. 2017 80,00 EUR, od 1. 5. 2017 do 31. 8. 2017 40,00 EUR, od 1. 9. 2017 do 30. 11. 2017 30,00 EUR, od 1. 12. 2017 do 31. 12. 2017 27,00 EUR in od 1. 1. 2018 dalje 67,00 EUR. Tožnik je dolžan plačati tudi zamudne obresti od zapadlosti posameznega neplačanega zneska preživnine (točka I). Kar je tožnik zahteval več ali drugače je sodišče zavrnilo (točka II). Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške (točka III).

2. S (popravnim) sklepom je sodišče prve stopnje popravilo računske napake v tabeli v 10. točki obrazložitve sodbe za obdobje od avgusta do novembra 2017 (1. alineja prvega odstavka sklepa), v 8. točki obrazložitve sodbe je dodalo opombo, ki se glasi: "primerjaj Barbara Novak, Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili, Ljubljana, Uradni list Slovenije, 2017, str. 143" (2. alineja prvega odstavka sklepa), v drugi vrstici 15. točke obrazložitve sodbe je za številko 37 % dodalo besedilo "do 38 %", v četrti vrstici 15. točke obrazložitve sodbe pa je dodalo besedilo "približno 62 % do" (3 alineja prvega odstavka sklepa).

3. Tožnik vlaga pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da ugodi primarnemu zahtevku za ukinitev preživnine oziroma podrednemu tako, da preživnino zniža na 10,00 EUR mesečno. Navaja, da je toženka njegova hči, ki je dopolnila šestindvajset let, zato ni več upravičena do preživnine. Toženka se redno ne šola. Toženka obiskuje poseben programa vzgoje in izobraževanja na OŠ ..., ki je namenjen usposabljanju za življenje. Toženka je bila v času sojenja na šesti stopnji posebnega programa, obvezno šolanje na tej OŠ pa se zaključi na tretji stopnji. Na podlagi tega programa toženka ne bo pridobila formalne izobrazbe. Toženka prejema mesečno denarna sredstva iz socialnih transferjev, zato preživninska obveznost toženca ni več potrebna. Sodišče je previsoko ocenilo mesečne stroške toženke v višini 680,00 EUR do 31. 8. 2017 in od 1. 9. 2017 v višini 654,00 EUR. Sodišče bi moralo ugotoviti, kakšni so minimalni mesečni stroški toženke. Sodišče je zmotno ocenilo mesečne režijske stroške v višini 147,00 EUR. Pri oceni teh stroškov ni upoštevalo, da gre za tri člane. Nekateri od teh stroškov niso izkazani, ali pa so previsoko ocenjeni. Mesečni stroški komunale so na podlagi računov 22,00 EUR, sodišče pa je toženki priznalo te stroške v višini 11,00 EUR. Za telefon, internet in televizijo je priznalo 25,00 EUR mesečno, čeprav obstajajo cenejši paketi. Sodišče je zmotno ugotovilo, da so stroški za obnovo in vzdrževanje hiše 64,00 EUR mesečno, tega stroška pa sodišče ne bi smelo upoštevati. Strošek obnove hiše je nastal pred vložitvijo tožbe. Mesečni stroški vzdrževanja hiše zato niso 192,00 EUR. Pri stroških prehrane sodišče ni upoštevalo, da je imela toženka obroke hrane v šoli oziroma jih ima v ustanovi, kjer preživlja delovne dni, zato je mesečni strošek za prehrano v višini 95,00 EUR previsoko ocenjen. Previsoko je ocenjen mesečni strošek za dopust v višini 65,00 EUR. Toženka ni predložila dokaza, da je dnevni najem apartmaja 60,00 EUR. Sodišče je priznalo mesečne stroške vzdrževanja vozila v višini 20,00 EUR, iz razlogov sodbe pa ne izhaja, zakaj so ti stroški priznani v tako visokem znesku. Sodišče ugotavlja, da toženka ne prenese vožnje s kombijem, zato jo je mati vozila do B., od tam pa se je toženka odpeljala s kombijem do šole v K. Gre za protislovne ugotovitve, če toženka voženj s kombijem ne prenaša. Mesečni strošek za gorivo v višini 30,00 EUR je previsoko ocenjen. Razdalja med G. in B. je osem kilometrov, strošek bencina za dopust pa je zajet v stroških oddiha. Sodišče je strošek telefona upoštevalo dvakrat, pri režijskih stroških in pri stroških telefona toženke v višini 7,00 EUR. Previsoko so ocenjeni mesečni stroški za obleko in obutev v višini 108,00 EUR. Sodišče je priznalo toženki mesečni strošek za jahanje v višini 40,00 EUR in 29,00 EUR za občasne fizioterapije. Te aktivnosti toženki pomagajo, vendar teh stroškov v priznani višini toženka ni dokazala. Iz predloženih računov ne izhaja, da bi bili mesečni stroški naročnine za revijo P. 17,00 EUR. Mesečni strošek za revijo je 4,35 EUR. Pri stroških računalnika je treba upoštevati, da ga uporabljata tudi zakonita zastopnica in njen partner. Tožnik je nezaposlen, prejema le denarno socialno pomoč v višini 264,95 EUR. Sodišče je zmotno ocenilo, da bi tožnik lahko prejemal dohodek v višini 638,00 EUR. Tožnik ne dela na črno, ne opravlja taksi prevozov in aktivno išče zaposlitev. Sodišče zmotno ugotavlja, da toženka ni upravičena do varstvenega dodatka. Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 484,87 EUR, dohodek toženke pa je 473,88 EUR. Če je toženka prejemala varstveni dodatek od maja 2017 do decembra 2017 ni razlogov, zakaj ga ne bi prejemala tudi v prihodnje. V odločbi Centra za socialno delo X z dne 11. 1. 2018 je upoštevan dohodek, ki ga je toženka prejela za nazaj kot uskladitev, kar je bil tudi razlog, da toženka takrat ni bila upravičena do dodatka, kar pa ne pomeni, da toženka ni upravičena do varstvenega dodatka za naprej, saj se upošteva le dohodek za tri mesece za nazaj. Mati toženke ima številne ugodnosti kot zakonita zastopnica toženke, ker ima mesečne olajšave in zato prejme za 100,00 EUR več plače. Zaradi mesečnih olajšav zakonita zastopnica ne plačuje dohodnine.

4. Tožnik v pritožbi zoper sklep navaja, da je sodišče prve stopnje popravilo v obrazložitvi sodbe posamezne zneske iz tabele, svoje napačne odločitve v izreku sodbe pa ni popravilo. Sodišče ne sme s popravnim sklepom dopolnjevati obrazložitve sodbe, s tem, ko se sklicuje na pravno literaturo, ki je bila podlaga za odločitev. Sodišče je v obrazložitvi sodbe navedlo procente, na podlagi katerih je porazdelilo preživninsko breme med toženkina starša. S popravnim sklepom je sodišče dopolnilo ta del obrazložitve sodbe, s tem, ko je poleg obstoječih procentov dodalo nove procente glede porazdelitve preživninskega bremena med toženkina starša. 5. Toženka je v odgovorih na pritožbi predlagala njuno zavrnitev. Toženka ni priglasila pritožbenih stroškov.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Na podlagi prvega odstavka 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Sodišče je v tabeli v 10. točki obrazložitve sodbe za obdobje od avgusta do novembra 2017 napravilo napačen matematičen izračun nepokritega dela preživninskih potreb, zato je lahko s popravnim sklepom popravilo te očitne računske pomote. Sodišče pa ne bi smelo s popravnim sklepom dopolnjevati obrazložitve sodbe s citiranjem pravne literature, na katero je oprlo odločitev in v obrazložitvi sodbe določenemu procentu, na podlagi katerega je razmejilo preživninsko obveznost toženkinih staršev in posledično določilo preživninsko obveznost toženca, dodati v razponu nov procent razmejitve preživninske obveznosti toženkinih staršev, saj ni šlo za računsko pomoto. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika zoper sklep delno ugodilo in razveljavilo 2. in 3. alinejo prvega odstavka sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu (1. alineja prvega odstavka sklepa) pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-11/07-45 odločilo, da je Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb v neskladju z Ustavo in da se do odprave ugotovljenega neskladja iz 2. točke izreka te odločbe osnovno preživljanje invalidov po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb zagotavlja tudi s preživninsko obveznostjo staršev, kot jo je urejal 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pred uveljavitvijo 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR (Ur. l. RS, št. 16/04). Izpodbijana določba 123. člena ZZZDR se je pred sporno novelo glasila: "Če je otrok zaradi težje telesne in duševne prizadetosti nesposoben za samostojno življenje in nima zadostnih sredstev za preživljanje, so ga starši dolžni preživljati v skladu s svojimi zmožnostmi in ob pomoči družbene skupnosti." Ustavno sodišče je na ta način odločilo, da obstaja do odprave ugotovljene neustavnosti preživninska obveznost staršev do svojih invalidnih otrok tudi po doseženi polnoletnosti, kot je to urejal drugi odstavek 123. člena ZZZDR pred ZZZDR-C. 9. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Pri določitvi preživninske obveznosti toženca se je upoštevala denarna pomoč družbene skupnosti toženki in da mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (drugi odstavek 129.a člena ZZZDR). Sodišče prve stopnje je pri oceni preživninskih potreb toženke pravilo upoštevalo, da gre pri določitvi preživnine za vrednotni in ne matematični pristop, ker celovitosti življenja ni mogoče preprosto prenesti v numerični svet matematike in denarnih enot1. 10. Strošek šolanja na OŠ ... v K. sodi med preživninske potrebe toženke. Toženka je obiskovala šesto stopnjo, ki ni del obveznega šolanja. Program te stopnje je namenjen njenemu usposabljanju za življenje, kar je skupni interes tako toženke, kot tudi njenih staršev2. Glede na telesno in duševno prizadetost toženke ni dvoma, da so bili ti izdatki potrebni in so zato del njenih preživninskih potreb. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so mesečni stroški šolanja 71,00 EUR, ki so izkazani tudi z računi. Višine teh stroškov pritožba opredeljeno tudi ne izpodbija.

11. Mesečni režijski stroški, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo v višini 147,00 EUR, so pravilno ocenjeni glede na premoženjske zmožnosti toženkinih staršev. V teh stroških so zajeti stroški elektrike, komunale, televizije, telefona in interneta, ogrevanja in drugi režijski stroški. V okviru teh stroškov je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi stroške obnove in vzdrževanja hiše, ki jo je dobila v last zakonita zastopnica toženke. Brez obnove bivanje v hiši ne bi bilo mogoče, zato je zakonita zastopnica toženke najela kredit, s katerim je financirala obnovo in kar je odločilno, ga še vedno odplačuje. Zaradi preselitve v hišo so odpadli stroški, povezani z najemom stanovanja. Sodišče je ocenilo, da je mesečni strošek povezan z obnovo hiše, ki odpade na toženko, 64,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ta strošek upoštevalo pri režijskih stroških, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da bi strošek obnove hiše sodišče lahko upoštevalo tudi pri zmanjšanju premoženjskih zmožnosti zakonite zastopnice toženke, v obeh primerih pa bi bil izračun porazdelitve preživninskega bremena med starša toženke enak, posebej glede na višino preživninske obveznosti toženca, ki je minimalna in ker je na zakoniti zastopnici celotno breme varstva in oskrbe toženke, zato preživninska obveznost toženca tudi ne more biti nižja, kot jo je določilo pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da so mesečni režijski stroški, ki odpadejo na toženko, približno 147,00 EUR. Ta ocena temelji na računih in na okvirni oceni teh stroškov, ki ne odstopajo od povprečja, ob upoštevanju premoženjskih zmožnosti toženkinih staršev. Pri določitvi režijskih stroškov je sodišče upoštevalo, da v hiši prebivata poleg toženke še dve osebi. Iz teh razlogov niso odločilne pritožbene trditve, da so stroški za komunalne storitve 7,00 EUR in ne 11,00 EUR in da bi se lahko izbral cenejši paket za televizijo, telefon in internet. 12. Sodišče prve stopnje je toženki priznalo mesečne stroške za mobitel v višini 7,00 EUR, ki ga toženka posebej zaradi zdravstvenih težav nujno potrebuje, zato ne gre za podvajanje stroškov s plačilom telefonskih storitev v okviru režijskih stroškov.

13. Sodišče prve stopnje je toženki priznalo previsoke mesečne stroške za obleko in obutev v višini 108,00 EUR, ki bistveno presega povprečje, ob upoštevanju premoženjskih zmožnosti toženkinih staršev, kljub dejstvu, da je treba večkrat zamenjati obleko toženki zaradi njenih zdravstvenih težav in da gre za odraslo osebo. Pritožbeno sodišče glede na opisana dejstva ocenjuje, da je znesek 70,00 EUR primeren mesečni strošek za obleko in obutev.

14. Sodišče prve stopnje je toženki priznalo tudi previsoke stroške za prehrano za čas šolanja (95,00 EUR) in po prenehanju šolanja dodatno še 45,00 EUR, skupaj 140,00 EUR. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so bili zaradi šolanja toženke mesečni stroški prehrane do 31. 8. 2017 75,00 EUR mesečno, od 1. 9. 2017 pa so 130,00 EUR.

15. Pravilno so odmerjeni stroški dopusta v višini 65,00 EUR mesečno. Ni odločilno, da zakonita zastopnica ni predložila dokaza o plačilu stroškov oddiha, saj je prepričljivo pojasnila, da ima stroške s počitnikovanjem in da je strošek dnevnega najema apartmaja 60,00 EUR. Ta strošek je običajen in primerljiv strošek, ki je v okviru premoženjskih zmožnosti toženkinih staršev, enako velja za ocenjen letni strošek počitnikovanja in izletov. Če bi tožnik prevzel del tega bremena in bi toženko odpeljal na izlete in na počitnikovanje, bi ta strošek odpadel, ker ne bi bil več del preživninskih potreb toženke. Enako velja za prevoze in s tem povezanimi stroški za gorivo in za vzdrževanje vozila. Tudi ti mesečni stroški bi odpadli, če bi toženec izvajal prevoze, ker pa s toženko nima stikov, mora navedeni del stroškov kriti v okviru preživninske obveznosti. V tem delu ni medsebojnih nasprotij v razlogih sodbe, kot to trdi pritožba, ker je zakonita zastopnica prepričljivo pojasnila, da je toženko vozila med G. in B. zato, ker se toženka ne želi voziti s kombijem, čeprav je potem toženka nadaljevala z vožnjo s kombijem od B. do K., hkrati pa je bilo tudi ugotovljeno, da zakonita zastopnica opravlja številne prevoze za toženko, ko jo vozi na različne izlete, prireditve, v knjižnico, kar nedvomno potrjuje ugotovitev sodišča, da so ti stroški del preživninskih potreb toženke.

16. Prav pa ima pritožba, da je strošek naročnine za revijo P. 4,35 EUR mesečno in ne 20,00 EUR mesečno. Mesečni stroški, povezani z nakupom tipkovnice, računalnika in druge opreme, ki jo toženka zaradi telesnih težav večkrat poškoduje, so pravilno ocenjeni v višini 15,00 EUR, čeprav računalnik uporabljata tudi zakonita zastopnica toženke in njen partner.

17. Sodišče prve stopnje je utemeljeno priznalo mesečne stroške za jahanje v višini 40,00 EUR in za fizioterapijo v višini 29,00 EUR, ker je zakonita zastopnica prepričljivo pojasnila, da se takšna fizioterapija izvaja, kakor tudi jahanje, tožnik pa v pritožbi tudi pritrjuje, da so ti stroški za toženko koristni. Višina teh stroškov ne odstopa od povprečno primerljivih izdatkov za to storitev oziroma dejavnost. Glede na izpoved zakonite zastopnice in telesne težave toženke je tudi izkazano, da se terapije izvajajo in v kakšnem obsegu.

18. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka imela od vložitve tožbe do 31. 8. 2017 naslednje mesečne stroške: režijski stroški 147,00 EUR, šola 71,00 EUR, mobitel 7,00 EUR, kozmetika 15,00 EUR, obleka in obutev 70,00 EUR, prehrana 75,00 EUR, zdravila 14,00 EUR, dopust 65,00 EUR, jahanje 40,00 EUR, fizioterapija 29,00 EUR, očala 4,00 EUR, bencin in vzdrževanje vozila 50,00 EUR, P. revija 4,35 EUR, računalnik, popravila in podobno 15,00 EUR, kar je skupaj 606,00 EUR. Od 1. 9. so se spremenili mesečni stroški za prehrano, ki so 130,00 EUR, ni pa več stroškov šolanja v višini 71,00 EUR, tako da so mesečni stroški preživljanja toženke 590,00 EUR.

19. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so finančne sposobnosti zakonite zastopnice 1.100,00 EUR, da ima še dodatne dohodke v višini 300,00 EUR, ker dela na njivi, da je prejela oziroma še sedaj prejema plačila iz naslova terjatev do sodedičev. Glede bonitet toženkine matere v zvezi z njeno plačo ter davčnimi in dohodninskimi obremenitvami, ki jih nima oziroma so nižje, ker je zakonita zastopnica toženke, je pritožbeno sodišče upoštevalo, da je celotno breme varstva in oskrbe toženke na zakoniti zastopnici, ker tožnik nima stikov s toženko, kar je pomembno tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena, ki ga je pritožbeno sodišče določilo v višini 50 %. Pri oceni premoženjskih zmožnosti tožnika je pritožbeno sodišče upoštevalo, da mora tožnik preživljati še enega otroka. Nobenega dvoma pa ni, da bi tožnik lahko mesečno prejemal denarna sredstva vsaj v višini minimalne plače, posebej glede na zmožnosti, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje3. 20. Tožnik ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženka prejela denarna sredstva v višini, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnik tudi neutemeljeno zatrjuje, da bo toženka upravičena do varstvenega dodatka. Iz odločbe CSD z dne 11. 1. 2018 izhaja, da toženka ni upravičena do varstvenega dodatka, zato sodišče prve stopnje tega dodatka ni upoštevalo za januar in februar 2018. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni izkazano, da bo toženka tak varstveni dodatek prejemala v prihodnje.

21. Od novembra 2016 do aprila 2017 je toženka prejela denarna sredstva v višini 468,32 EUR mesečno, kar pomeni, da je nepokriti del preživninskih potreb 137,68 EUR, zato je preživninska obveznost toženca za to obdobje 68,84 EUR. Od maja 2017 do julija 2017 je toženka prejela denarna sredstva v višini 568,53 EUR mesečno, kar pomeni, da je nepokriti del preživninskih potreb 37,47 EUR, zato mora tožnik plačati preživnino v višini 18,73 EUR mesečno. Za avgust 2017 je skupni znesek prihodkov toženke 575,14 EUR, nepokriti del preživninskih potreb je 30,86 EUR, zato mora tožnik plačati preživnino v višini 15,43 EUR. S 1. 9. 2017 so mesečni stroški preživljanja toženke 590,00 EUR. Od septembra 2017 do novembra 2017 je toženka prejela denarna sredstva v višini 575,14 EUR mesečno, nepokriti del preživninskih potreb je 14,84 EUR, zato mora tožnik plačati preživnino v višini 7,43 EUR mesečno. V decembru 2017 je toženka prejela denarna sredstva v višini 580,70 EUR, nepokriti del obveznosti je 9,30 EUR, zato mora tožnik plačati preživnino v višini 4,65 EUR. Januarja in februarja 2018 je toženka prejela denarna sredstva v višini 473,88 EUR mesečno, nepokriti del obveznosti je 116,12 EUR, kar pomeni, da mora tožnik plačati 58,06 EUR mesečno. Takšno mesečno preživnino pa mora tožnik plačevati tudi v prihodnje.

22. Ker sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, glede na ugotovljeno dejansko stanje je le materialnopravno zmotno ocenilo nekatere preživninske potrebe toženke, pri čimer je pritožbeno sodišče tudi upoštevalo, da je materialnopravno zmotno porazdelilo preživninsko breme med toženkina starša, je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz njenega izreka, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

23. Glede na delni uspeh s pritožbo in glede na neuspeh toženca z zahtevkom na ukinitev preživnine je pritožbeno sodišče odločilo, da tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Podrobneje o tem glej 7. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, kjer je sodišče prve stopnje tudi deloma povzelo sodbo in sklep VSRS II Ips 264/2016. 2 Torej tudi tožnika, čeprav s toženko nima stikov. 3 Podrobneje glej 13. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.