Jedro

Odreditev pripora, izrek in razlogi.

Pravica do seznanitve s predlogom nasprotne stranke kot pogoj za možnost vplivati na odločitev sodišča.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obdolženega Z.K. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 16. 12. 2016 ugodilo predlogu okrožne državne tožilke ter zoper obdolženega Z.K. odredilo pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter na podlagi 1. točke prvega odstavka 432. člena Kazenskega zakonika (KZ-1?). Povzeto je bilo izdano v sklepu I Ks 9126/2011. 2. Zoper sklep so se pritožili obdolženčevi zagovorniki zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da sklep spremeni tako, da odrejeni pripor odpravi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ne sicer v delu, ko pritožniki zatrjujejo, da sklep nima razlogov o utemeljenosti suma kot odločilnemu dejstvu. Čeprav skopi, razlogi v obrazložitvi sklepa so, pri čemer ne sme ostati prezrto, da sta bili sodbi, ki ju pritožniki v pritožbeni obrazložitvi omenjajo, razveljavljeni zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ki onemogočajo nadaljnji pritožbeni preizkus v smeri popolnosti in pravilnosti ugotovljenih dejstev na stopnji, ki v primeru obsodilne sodbe utemeljenost suma, presega.

5. Po drugi strani se je pritožbeno sodišče strinjalo s pritožniki, da je izrek sklepa v nasprotju z razlogi in da so tudi ti med seboj v nasprotju. Gre za nasprotji, ki skupaj z drugimi pomanjkljivostmi sestavljata bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Izhajajoč iz izreka sklepa, je bil pripor zoper obdolženega odrejen iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ter na podlagi 1. točke prvega odstavka 432. člena ZKP. V razlogih sklepa je nato v 2. točki obrazložitve pravilno povzeto, da je okrožna državna tožilka primarno predlagala odreditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP ter subsidiarno še po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 432. člena ZKP. V nadaljevanju razlogov je v 4. točki obrazložitve navedeno, da je sodišče sledilo subsidiarnemu predlogu okrožne državne tožilke, kar je skladno z vsebino izreka, da bi bilo na koncu v 10. točki obrazložitve ugotovljeno, da se obdolženi izogiba izvedbi kazenskega postopka. To pa je vsebina primarnega predloga okrožne državne tožilke, ki potemtakem vsebini izreka in že povzetim razlogom sklepa nasprotuje.

6. Pritožbeno sodišče se je strinjalo s pritožniki še v zvezi z uveljavljano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Res predlog okrožne državne tožilke ni bil poslan niti pritožnikom, kar bi jim, glede na njihov procesni položaj ter dosegljivost, moral in mogel biti. Pritožniki zato s predlogom niso mogli biti seznanjeni, nanj odgovoriti in s tem vplivati na odločitev sodišča, ki bi lahko bila glede na vsebino odgovora tudi drugačna. To je srž pritožbene obrazložitve, ki ji pritožbeno sodišče, upoštevaje razloge iz sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije XI 59860/2012 z dne 13. 11. 2016, pritrjuje tudi v delu, da je ugotovljeno utegnilo vplivati na zakonitost sklepa, ki brez zgornje možnosti vpliva ne more biti zagotovljena.

7. Ker imata ugotovljeni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka vedno za posledico razveljavitev sodne odločbe (tretji odstavek 402. člena in prvi odstavek 403. člena ZKP) se pritožbeno sodišče z drugimi pritožbenimi razlogi ni ukvarjalo. Če bodo pritožniki te razloge povzeli v odgovoru na predlog okrožne državne tožilke, bo razloge, skupaj z razlogi iz predloga, preizkusilo sodišče prve stopnje, ki bo nato v zadevi še enkrat odločilo.