Javna objava odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca

Datum

12.04.2023

Številka

07120-1/2023/206

Kategorije

Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali je dovoljeno delodajalcu javno, v medijih, objaviti, da je delojemalcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi (še preden je o tem obvestil dotičnega javnega uslužbenca).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja ne more v mnenju presoditi, ali je informacija o odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca prosto dostopna informacija javnega značaja ali ne. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja sicer določa javnost podatkov (tudi osebnih podatkov) o porabi javnih sredstev ali ki so v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. V kolikor bi se izkazalo, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, bi jo lahko upravljavec osebnih podatkov tudi javno objavil.

Obrazložitev

IP je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno bi predstavljali prosto dostopne informacije javnega značaja oziroma katere podatke bi bilo dopustno tudi javno objaviti.

V okoliščinah vašega primera lahko vseeno navedemo, da se je glede pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov (torej tudi objave) treba ozreti po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ). Slednji v prvem odstavku 1. člena določa, da ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (organi). Vsakomur je torej omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, obstajajo pa tudi izjeme od prostega dostopa, med drugim izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Vendar pa ZDIJZ uvaja t.i. izjemo od izjeme, ko je dopusten dostop do informacij javnega značaja, ki sicer vsebujejo izjeme, vendar je zakonodajalec pretehtal, da se ima javnost vseeno pravico seznaniti z njimi. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pri katerih se torej dovoli dostop do podatkov, ki bi bili sicer izvzeti od prostega dostopa, na primer dostop do osebnih podatkov (gl. tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).

Glede na navedeno bi bilo torej treba ugotoviti, ali podatek o odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca predstavlja podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma predstavlja podatek o porabi javnih sredstev. Kot rečeno, IP tega mnenja izven konkretnega pritožbenega postopka po določbah ZDIJZ ne more in ne sme podati.

Omenimo naj še, da 74. člen ZVOP-2 v prvem odstavku določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Drugi odstavek istega člena še določa, da kadar zakon določa javnost podatkov ali kadar gre za podatke, ki so informacija javnega značaja, jih upravljavec, ki z njimi razpolaga, lahko javno objavi. Po drugi strani pa četrti odstavek 73. člena ZVOP-2 določa, da upravljavci ali obdelovalci ne smejo za namene izvajanja svobode izražanja nezakonito razkriti, nezakonito posredovati ali omogočiti nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov.

Ob tem pa moramo dodati, da je izključena pristojnost Informacijskega pooblaščenca za obravnavo pravic ali drugih zahtevkov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki se nanašajo na vprašanja iz poglavja o varstvu svobode izražanja in dostopa do informacij javnega značaja, razen kadar gre za nadzor nad zakonitostjo posredovanja, razkritja ali omogočanja nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov iz zbirke osebnih podatkov.

Če povzamemo, IP kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja ne more v mnenju presoditi, ali je informacija o odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca prosto dostopna informacija javnega značaja ali ne. V kolikor bi se izkazalo, da gre za prosto dostopno informacijo, pa bi jo lahko upravljavec osebnih podatkov tudi javno objavil oziroma posredoval javnosti. Do vprašanja, ali lahko takšno informacijo javno objavi še preden bi bila odpoved vročena zadevnemu javnemu uslužbencu, pa se IP ne more opredeljevati, saj to ne sodi v našo pristojnost.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov