Jedro

Glede na to, da je tožnica uspela z zahtevkom na priposestvovanje, z zahtevkom na prepoved vznemirjanja pa propadla, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ko je odločilo glede na uspeh strank v celotnem postopku (prvotnem in novem sojenju) in štelo, da je vsaka stranka uspela s 50%.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točki izreka) potrdi sodna odločba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z zgoraj citirano sodbo in sklepom delno zavrglo tožbo (I. točka izreka), tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo o pravdnih stroških (II. točka izreka).

2.Zoper stroškovno odločitev (II. točko izreka) se pravočasno pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženca) iz razloga zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Grajata odločitev sodišča prve stopnje, ki jima je naložilo, da sta dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) povrniti njene pravdne stroške v znesku 58,94 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izpostavljata, da sta v ponovnem sojenju v celoti uspela, saj je sodišče prve stopnje zahtevek na vznemirjanje v enem delu zavrglo, v drugem pa zavrnilo, zato menita, da jima je tožnica dolžna v celoti povrniti njune stroške novega sojenja. Sodišču prve stopnje nadalje očitata, da je tožnici priznalo stroške za pripravljalne vloge z dne 19. 01. 2022, 5. 4. 2023 in 29. 3. 2024, čeprav so bile le-te nepotrebne ter podane zgolj zaradi modifikicij tožbenega zahtevka. Predlagata, da sodišče druge stopnje ugodi njuni pritožbi in spremeni stroškovno odločitev tako, da tožnici ne prizna pravdnih stroškov za navedene pripravljalne vloge in ji naloži, da tožencema v celoti povrne njune pravdne stroške ponovljenega postopka. Zahtevata tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Odločitev o pravdnih stroških v sodbi po svoji pravni naravi predstavlja sklep. V skladu z 350. členom v zvezi s 366. členom ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu oz. v delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Sodišče druge stopnje pri pregledu zadeve ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene uradno upoštevne kršitve določb pravdnega postopka1 in da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7.Pregled zadeve pokaže, da je tožnica vložila tožbo na priposestvovanje služnosti in na vznemirjanje lastninske pravice. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju ugodilo tožbenemu zahtevku na priposestvovanje in zavrnilo zahtevek na vznemirjanje lastninske pravice, vsled pritožbe pa je bila odločitev glede vznemirjanja razveljavljena in vrnjena v novo sojenje sodišču prve stopnje, v preostalem pa pritožba zavrnjena in prvostopenjska sodba potrjena. V novem sojenju, kateremu je sledila sodba in sklep, ki je predmet pritožbenega obravnavanja, je sodišče prve stopnje opravilo materialno procesno vodstvo in pozvalo tožnico, da dopolni svoje tožbene navedbe. Vsaka pravdna stranka je podala eno pripravljalno vlogo, sodišče prve stopnje pa je opravilo še en narok ter zaključilo z glavno obravnavo in izdalo sodbo glede tožbenega zahtevka na vznemirjanje lastninske pravice, ki ga je delno zavrglo in delno zavrnilo ter odločilo o stroških celotnega postopka.

8.Pritožbeno sporna je stroškovna odločitev, in sicer tako glede temelja (t.j. glede deleža uspeha strank v pravdi) kot glede višine priznanih stroškov.

9.V skladu s 154. členom ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek). Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek). V tem okviru se uspeh (lahko) izjemoma upošteva ločeno po temelju in ločeno po višini. V novejši sodni praksi se upoštevajo okoliščine primera, kar v primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, pomeni, da se (lahko) stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.

10.V obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer. Sodišče prve stopnje je izpeljalo enoten dokazni postopek za odločanje o obeh postavljenih tožbenih zahtevkih, od katerih je v ponovnem sojenju moralo odločiti samo še o zahtevku na vznemirjanje lastninske pravice. Prvotno in ponovno sojenje je predstavljalo enoten postopek, na kar kaže tudi dejstvo, da se pripravljalne vloge, ki jih podata stranki, začnejo šteti znova in niso zato bolje denarno ovrednotene (kot sta prva in druga pripravljalna vloga). Glede na to, da je tožnica uspela z zahtevkom na priposestvovanje, z zahtevkom na prepoved vznemirjanja pa propadla, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ko je odločilo glede na uspeh strank v celotnem postopku (prvotnem in novem sojenju) in štelo, da je vsaka stranka uspela s 50%. Pritožbena prizadevanja tožencev za višji uspeh v pravdi, ker je bil v ponovljenem sojenju zahtevek na vznemirjanje zavrnjen, so torej neutemeljena.

11.Nadalje toženca nasprotujeta priznanju nagrade za tožničine pripravljalne vloge z dne 19. 01. 2022, 5. 4. 2023 in 29. 3. 2024, s katerima je tožnica spremenila tožbo, ker naj ne bi bile potrebne. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obema pravdnima strankama pravilno priznalo nagrado za vse njune pripravljalne vloge, tudi tiste, v katerih je tožnica spreminjala tožbo. Tožeča stranka ima pravico do spremembe tožbe,2 zato ji je sodišče prve stopnje pravilno priznalo nagrado za pripravljalne vloge, v katerih je predlagala spremembo tožbe. Spreminjanje tožbe pa ima za posledico končni uspeh v postopku, v posledici katerega je nagrada za pripravljalne vloge uspehu postopka primerna. Glede na navedeno tako ni mogoče šteti, da so pripravljalne vloge tožnice, v katerih je spreminjala tožbo, bile nepotrebne.

12.Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno pravilno ugotovilo uspeh pravdnih strank v postopku in pravilno odmerilo vse stroške postopka, zato je sodišče druge stopnje pritožbo tožencev zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem stroškovnem delu (III. točki izreka) potrdilo sodno odločbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen ZPP).

13.Toženca s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP).

-------------------------------

1Pritožba kršitev določb postopka ne uveljavlja, uradni preizkus pa uradno upoštevnih postopkovnih kršitev ni pokazal.

2Saj je tista, ki je začela postopek in ga tudi vodi ter lahko poda umik, nosi pa temu primeru stroškovne posledice, ki v določenih primeru neutemeljeno nastanejo nasprotni stranki.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 154/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.