Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik kot okrajni sodnik Okrajnega sodišča v B. formalnega pogoja iz prvega odstavka 62. člena ZS ne izpolnjuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Sodni svet RS kandidaturo okrajnega sodnika A.A. - sedaj tožnika za mesto predsednika Okrožnega sodišča B. na podlagi četrtega odstavka 62. b člena Zakona o sodiščih (ZS) zavrgel. V svoji obrazložitvi navaja, da se je na javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur za prosto mesto predsednika navedenega okrožnega sodišča prijavil tudi tožnik, okrajni sodnik na Okrajnem sodišču B. H kandidaturi je priložil življenjepis z opisom svoje dosedanje strokovne dejavnosti in opisom organizacijskih izkušenj ter šestletni strateški program dela Okrožnega sodišča B. skupaj z organizacijskimi enotami. Po določbi prvega odstavka 62. člena ZS je za predsednika sodišča lahko imenovan sodnik sodišča enakega ali višjega položaja, ki sodniško službo uspešno opravlja vsaj tri leta. Ker tožnik opravlja sodniško funkcijo okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču B., ne izpolnjuje formalnega pogoja za imenovanje na razpisano vodstveno mesto.

2. Tožnik v tožbi zoper uvodoma navedeni sklep tožene stranke navaja, da je sodnik od avgusta leta 1994 dalje in od septembra 2002 tudi predsednik Okrajnega sodišča B., tako da trenutno opravlja tretji mandat. V prijavi za prosto mesto predsednika Okrožnega sodišča B. je te svoje delovne izkušnje tudi navedel ter prijavi dodal tudi dokazila, ki izkazujejo njegove strokovne kvalifikacije in znanje z vodenjem sodišča. Poudaril je tudi znanje angleščine in priložil 6 letni strateški program. Meni, da v celoti izpolnjuje pogoje, vsaj za obravnavo njegove kandidature in ne za zavrženje iz formalnih razlogov. Sklicuje se na določbo drugega odstavka 114. člena ZS, da je posamezno okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča z njegovega območja, tako da je sklepati, da gre za enakovrednost okrajnih sodišč v povezavi z okrožnimi sodišči in na določbo četrtega odstavka 71. člena ZS, da se okrajne sodnike lahko razporedi na okrožno sodišče, če imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj kot okrajni sodniki in je z zadnjo oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje. V ZS nikjer ni navedeno, da so okrajna sodišča podrejena okrožnim sodiščem. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep Sodnega sklepa RS z dne 19. 5. 2016 odpravi.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da mora za obravnavo kandidature na vodstveno mesto predsednika sodišča vsak kandidat izpolnjevati formalne pogoje kot jih določa prvi odstavek 62. člena ZS. Ker je tožnik imenovan na sodniško mesto Okrajnega sodišča B., formalnih pogojev za kandidaturo na mesto Okrožnega sodnika ne izpolnjuje. Ugotavljanje morebitnega izpolnjevanja formalnih pogojev za imenovanje na sodniško mesto okrožnega sodnika je v konkretnem primeru brezpredmetno. Zakonodaja ne dopušča možnosti, da kandidat za kandidaturo na razpisano vodstveno mesto zgolj izpolnjuje formalne pogoje za imenovanje na predpisano sodniško mesto, ne da bi bil na tako sodniško mesto imenovan. Izenačevanje okrajnih in okrožnih sodnikov, s sklicevanjem na zakonsko dopustno razporeditev sodnika, ki opravlja sodniško službo na okrajnem sodišču, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča, na okrožno sodišče, za sojenje v zadevah iz pristojnosti tega sodišča (četrti odstavek 71. člena ZS), ni utemeljeno. Tožnik ni razporejen na delo na okrožno sodišče in tudi v primeru razporeditve na okrožno sodišče okrajni sodnik ne pridobi naziva okrožnega sodišča, ampak je le za čas razporeditve (največ tri leta) z vidika stvarne pristojnosti in izvrševanja sodniške funkcije izenačen z okrožnimi sodniki (peti odstavek 71. člena ZS). Tudi izpostavljanje pridobljenih vodstvenih izkušenj z vodenjem okrajnega sodišča pri ugotavljanju izpolnjevanja formalnih pogojev za kandidaturo za vodstveno mesto predsednika okrožnega sodišča (prvi odstavek 62. člena ZS) ne more imeti vpliva. V drugem odstavku 114. člena ZS je določeno, da je posamezno okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča z njegovega območja (razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je samostojna organizacijska enota). Vsa sodišča, ki sestavljajo sodno okrožje, so vodena s strani predsednika okrožnega sodišča, ki lahko del pristojnosti prenese na predsednika Okrajnega sodišča, ki vodi tako okrajno sodišče (drugi odstavek 61. člena ZS). Okrajna in okrožna sodišča torej niso enakovredna, ampak so okrajna sodišča sestavni del sodnega okrožja, ki ga predstavlja matično okrožno sodišče. Tožnik torej ne izpolnjuje formalnih pogojev za kandidiranje na razpisano vodstveno mesto. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet sodne presoje v obravnavanem primeru je sklep tožene stranke, s katerim je le-ta kandidaturo tožnika za mesto predsednika Okrožnega sodišča B. zavrgla.

6. Tožnikovo kandidaturo na javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur za prosto mesto predsednika Okrožnega sodišča B. je tožena stranka zavrgla zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev, določenih v prvem odstavku 62. člena ZS.

7. Po določbi prvega odstavka 62. člena ZS je za predsednika sodišča lahko imenovan sodnik, ki izpolnjuje naslednja pogoja: 1. da je sodnik sodišča enakega ali višjega položaja in da je sodniško službo opravljal vsaj tri leta in 2. da prijavi predloži 6 letni strateški program dela sodišča. 8. Glede na citirano zakonsko določbo je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik kot okrajni sodnik Okrajnega sodišča B. formalnega pogoja iz prvega odstavka 62. člena ZS ne izpolnjuje. Na podlagi pravilne ugotovitve, da tožnik ne izpolnjuje formalnega pogoja iz prvega odstavka 62. člena ZS, je njegovo kandidaturo za mesto predsednika Okrožnega sodišča B. na podlagi določbe četrtega odstavka 62. b člena ZS utemeljeno zavrgla.

9. Glede na navedeno sodišče tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. Sodišče se strinja s toženo stranko v odgovoru na tožbo, da okrajna in okrožna sodišča niso enakovredna, ampak so okrajna sodišča sestavni del sodnega okrožja, ki ga predstavlja matično okrožno sodišče. Zato tudi okrajni in okrožni sodniki nimajo enakega položaja. Tožnik tudi ni razporejen na okrožno sodišče in, kot je to navedla tožena stranka, v primeru razporeditve na okrožno sodišče okrajni sodnik tudi ne pridobi naziva okrožnega sodnika, ampak je le za čas razporeditve (največ 3 leta) z vidika stvarne pristojnosti in izvrševanja sodniške funkcije, izenačen z okrožnimi sodniki.Tožnik torej s svojimi tožbenimi navedbami pravilnosti izpodbijane odločitve, da ne izpolnjuje formalnega pogoja za kandidaturo za mesto predsednika okrožnega sodišča, ne more omajati.

10. Ker je glede na navedeno odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.