Jedro

Pritožbeno sodišče poudarja, da lahko skladno z določbama 240. člena DZ naloge skrbnika opravlja le ena oseba, ta pa mora biti zato sposobna opravljati prav vsa opravila, ki so glede na osebne okoliščine varovanca potrebna v okviru skrbništva.

Določbi prvega odstavka 242. člena DZ in 243. člena DZ sodišču nalagata, da za skrbnika, če je to le mogoče, postavi osebo, ki je z varovancem v tesnem razmerju zaupanja in medsebojne čustvene navezanosti, in pri tem upošteva tako želje varovanca, kot tudi njegovih bližnjih. Obenem mora preizkusiti, ali bi bila realizacija teh želja v varovančevo korist.

Če kandidat za skrbnika v opravljanje teh obveznosti ne privoli in če sploh ni sposoben opravljati vseh nalog, ki so glede na varovančeve osebne okoliščine nujne za uresničitev cilje skrbništva (240. člena DZ), presoja te koristi, kot že rečeno, niti ni potrebna.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča v IV. točki izreka (glede stroškov postopka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem in še izpodbijanem delu (v II. točki izreka in v III. točki izreka) potrdi.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Oris zadeve

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (i) nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), (ii) za njenega stalnega skrbnika postavilo predlagatelja (II. točka izreka izpodbijanega sklepa), (iii) določilo pravice in dolžnosti stalnega skrbnika (III. točka izreka izpodbijanega sklepa) in (iv) odločilo, da stroške postopka, še zlasti pa stroške še neodmerjene izvedenine, nosi nasprotna udeleženka, pri čemer bo sodišče izvedenino, če bo odmerjena pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa, začasno izplačalo iz sredstev sodišča.

2.Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na naslednja dejstva in zaključke. Nasprotna udeleženka trpi za posledicami demence, ki bistveno vplivajo na njeno zmožnost izražanja volje in na njeno zmožnost razumevanja pomena svojih dejanj in izjav ter njihovih pravnih posledic, kar bistveno vpliva na njeno sposobnost razsojanja. Nasprotna udeleženka zaradi tega ni sposobna samostojno poskrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Ker sposobnost razsojanja pri njej v nobenem delu ni ohranjena, je nekritična do svoje bolezni in ni sposobna razumeti pomena in vsebine tega postopka. Pomoč skrbnika potrebuje pri sklepanju pravnih poslov, na finančnem področju, pri upravljanju svojega premoženja, pri poravnavanju denarnih obveznosti, v sodnih in upravnih postopkih, pri pridobivanju socialnih pravic in pri skrbi za svoje zdravje (razlogi od 27. do 32. točke obrazložitve ter v 36. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa).

3.Presodilo je, da A. A. (bratranec nasprotne udeleženke po očetovi strani) in B. B. (sestra nasprotne udeleženke), ki sta imela v postopku status kandidatov za stalnega skrbnika, za to nista primerna. Nadalje je presodilo, da želja nasprotne udeleženke, naj bo stalna skrbnica B. B., ni v njeno korist.

Ugotovilo je, da je B. B. (in da je to vedel tudi A. A.) v času, ko je nasprotna udeleženka že imela znake demence, dosegla, da jo je nasprotna udeleženka dne 23. 11. 2022 pooblastila na svojem bančnem računu, nato pa je B. B. na svoj račun brez soglasja nasprotne udeleženke prenesla sredstva v višini 170.000,00 EUR, zaradi česar "domska oskrba" nasprotne udeleženke nekaj časa ni bila plačana, saj na njenem bančnem računu ni bilo dovolj sredstev. Zaradi tega je prišlo tudi do davčne izvršbe davčnih obveznostih. Čeprav je B. B. ta denar nato vrnila na bančni račun nasprotne udeleženke, je bila nasprotni udeleženki s tem povzročena škoda. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje sta B. B. in A. A. nekritična do zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke glede njene demence. Zanju je sporna namestitev nasprotne udeleženke v "domsko oskrbo", ki je bila posledica odločitve sodišča, in plačevanje te oskrbe. C. C. je prevzela obveznosti iz naslova dosmrtnega preživljanja nasprotne udeleženke po sklenjeni pogodbi. Med A. A. in B. B. na eni strani ter C. C. na drugi strani so odnosi povsem porušeni, zlasti kar zadeva doplačevanja "domske oskrbe". B. B. je med tem postopkom dvignila manjše vsote denarja z računa nasprotne udeleženke in jih razdelila med sorodnike, zato ne drži njena izpoved, da je denar dvignila izključno za potrebe nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje vidi navzkrižje interesov med obema kandidatoma za skrbnika in nasprotno udeleženko, saj oba kandidata menita, naj domsko oskrbo plačuje "tisti, ki je nasprotno udeleženko spravil v dom," in naj se glede tega izvršuje pogodba o dosmrtnem preživljanju (razlogi v 3. točki obrazložitve in v 35. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Povzetek navedb iz pritožbe in odgovora na pritožbo

4.Nasprotna udeleženka se po svojem pooblaščencu pritožuje zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. V pritožbi izpodbija ugotovljeno dejstvo, da ni soglašala s prenakazilom sredstev s svojega bančnega računa na bančni račun B. B., in v zvezi s tem navaja, da sodišče ni konkretiziralo, na katero njeno izpoved se je v dokazni oceni oprlo. Izpodbijani sklep zaradi tega po pritožbenem stališču nima razlogov o odločilnih dejstvih. Nadalje nasprotuje ugotovitvi, da se je pritožnica ob svoji izpovedi začudila, da na njenem računu ni več večje količine denarja. Pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje povsem spregledalo dosedanje ravnanje B. B., ki je vedno ravnala v pritožničino korist in po njenih navodilih glede denarja. Prenakazila in vlaganje denarja v sklade je B. B. namreč opravila v soglasju s pritožnico in ob njeni prisotnosti, saj je pritožnica želela zaščititi svoj denar pred C. C. B. B. je v svoji izpovedi potrdila, da je denar pritožničin in da vsak dvignjen evro zapiše v poseben zvezek oziroma dnevnik, ki ga je pritožnica tudi predložila v spis. O tem dnevniku izpodbijani sklep nima razlogov, kar je prav tako bistvena kršitev postopka. Sodišče prve stopnje je prezrlo, ker je okoliščine pomanjkljivo preverjalo, da sta pritožnica in B. B. dne 23. 11. 2022 sporazumno uredili, da je tudi pritožnica pooblaščena tako na sestrinem bančnem varčevalnem računu kot tudi na sredstvih, ki so bila vložena v investicijske sklade. Pritožnica je s pritožbo v dokaz teh navedb predložila tudi listine. Sodišče zato napačno ni verjelo B. B., da lahko pritožnica kadarkoli pride do svojega denarja, posledično pa je zmotno zaključilo, da B. B. ni primerna za skrbnico. Zmotna je ugotovitev, da bi B. B. kadarkoli ravnala v nasprotju s pritožničino voljo in njenimi interesi. Zmoten je tudi zaključek, da B. B. ni primerna za skrbnico zaradi konfliktnih odnosov z C. C. Po pritožbenih navedbah iz rezultata poizvedb, opravljenih pri policiji in državnem tožilstvu, namreč izhaja, da so glede konfliktov težave na strani C. C., saj je bila v listinah "zavedena" kot povzročiteljica nekaterih kršitev zoper pritožnico. B. B. ni nikdar zavrnila sodelovanja z C. C.

5.Pritožnica nadalje uveljavlja kršitev postopka, saj je B. B. po pozivu sodišča v celoti vrnila 170.000,00 EUR, pri čemer je pričakovala, da jo bo predlagatelj predlagal za skrbnico, kot je sam nakazal na naroku dne 2. 7. 2023. Vrnitev tega zneska tudi kaže, da je B. B. vsa sredstva, ki jih je porabila za pritožnico, plačala iz lastnih sredstev. Dejstvo, da je B. B. vsa sredstva pritožnici vrnila, je sodišče prve stopnje povsem spregledalo, in je tudi zato izpodbijani sklep obremenjen s procesno kršitvijo. Dejansko stanje o njeni (ne)primernosti je zmotno ugotovljeno, saj zalaganje lastnih sredstev kaže nasprotno. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana tudi zato, ker iz predloženega dnevnika izhaja, da B. B. ni storila ničesar brez pritožničinega poziva, vendar sodišče prve stopnje to povsem spregleda.

Ker CSD ni ravnal skladno z "okvirnim dogovorom", da bo B. B. po vrnitvi sredstev na pritožničin račun predlagal za skrbnico, je očitno neverodostojen. Čeprav je predlagatelj skrbnika iskal v krogu pritožničinih sorodnikov, je nato za skrbnika predlagal sebe, kar predstavlja odstop od sodne prakse. Pritožnica razlogov za to ne pozna, verjetno pa ni zanemarljiva okoliščina, da ima precejšnje premoženje. Odkar je predlagatelj postal začasni skrbnik, pritožnica ni dobila ničesar, kar bi zadovoljevalo njene potrebe "v smislu majhnih potreb in pozornosti", ki bi si jih pritožnica lahko privoščila, če bi ji CSD naklonil nekaj denarja v obliki gotovine. V tem se kaže predlagateljeva neempatičnost. Pritožnici ne omogoča življenja po njenih željah. Ves človeški in empatični stik je ostal na ramenih B. B., ki pritožnico dnevno kliče po telefonu, vsaj enkrat na teden jo obišče in poskrbi za njene potrebe izven storitev institucionalnega varstva, kar še vedno počne iz lastnih sredstev. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, saj primernost skrbnika ni odvisna le od objektivnih pogojev, ampak je pomembno tudi medsebojno zaupanje in sposobnost naklonitve pozornosti, ki si jo zasluži posameznik. Pomembno je tudi dejstvo, da je bila od 23. 11. 2022 dalje B. B. dejansko pritožničina skrbnica. Ker je B. B. upravljala pritožničino premoženje, ki ji ga je zaupala, in ker je z njim ravnala preudarno, ga je lahko tudi takoj vrnila. To okoliščino je sodišče povsem prezrlo.

V zaključku pritožnica izpodbija še stroškovno odločitev in navaja, da mora stroške, ker postopek teče po uradni dolžnosti, plačati predlagatelj. Pritožnica predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se za skrbnico postavi B. B. s takšnimi dolžnostmi, "kot jih je [...] sposobna izpolniti", podredno pa, da se sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje drugemu sodniku.

5.Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo obrazloženo zavrnil vse pritožbene navedbe.

Presoja pritožbenih navedb

6.Pritožba je delno utemeljena.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je jedro pritožbenih navedb usmerjenih v izpodbijanje II. točke izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje za stalnega skrbnika postavilo predlagatelja, in v izpodbijanje materialnopravnega zaključka, da B. B. ni primerna za stalno skrbnico, oziroma da to ni v korist pritožnice.

8.Sodišče prve stopnje je poleg določitve stalnega skrbnika v III. točki izreka izpodbijanega sklepa skladno z določbo drugega odstavka 262. člena Družinskega zakonika (DZ) določilo obseg njegovih obveznosti in pravic, česar nasprotna udeleženka konkretizirano ne izpodbija. Pritožbeno sodišče je lahko zato pravilnost tega dela izpodbijanega sklepa preizkusilo zgolj v mejah preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), pri tem pa ni ugotovilo procesnih kršitev ali zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato nadaljnjo presojo pritožbenih navedb oprlo na obseg pravic in obveznosti, ki jih mora glede na III. točko izreka izpodbijanega sklepa opravljati skrbnik zaradi zaščite pravic, pravnih koristi in osebnosti nasprotne udeleženke.

8.Pritožnica v zaključku pritožbe predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ji za stalno skrbnico postavi B. B. "s takšnimi dolžnostmi, kot jih je [...] sposobna izpolniti".

9.Pritožbeno sodišče poudarja, da lahko skladno z določbama 240. člena DZ naloge skrbnika opravlja le ena oseba, ta pa mora biti zato sposobna opravljati prav vsa opravila, ki so glede na osebne okoliščine varovanca potrebna v okviru skrbništva. Že iz pritožbenih navedb samih izhaja, da B. B. vseh nalog iz tega naslova očitno ni sposobna izpolnjevati, saj sicer nasprotna udeleženka v pritožbi ne bi predlagala, da se B. B. postavi za skrbnico le glede tistega dela s sklepom odrejenih obveznosti, ki jih je sposobna opravljati. Že iz tega razloga je pritožba nasprotne udeleženke, ki se kot bistveno zavzema za postavitev B. B. kot stalne skrbnice, neutemeljena. Pri tem je nepomembno, da v pritožbi nasprotna udeleženka ni posebej opredeljevala opravil, ki jih je B. B. sposobna opravljati. Pomembno je zgolj to, da celo po pritožbenih navedbah celote obveznosti in dolžnosti iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa ni sposobna izvrševati. Razlogi zakaj, so nepomembni.

10.9. Čeprav bi že razlogi iz prejšnje točke obrazložitve tega sklepa zadostovali za zavrnitev pritožbe, se bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju opredelilo še do drugih pritožbenih navedb.

11.10. Določbi prvega odstavka 242. člena DZ in 243. člena DZ sodišču nalagata, da za skrbnika, če je to le mogoče, postavi osebo, ki je z varovancem v tesnem razmerju zaupanja in medsebojne čustvene navezanosti, in pri tem upošteva tako želje varovanca kot njegovih bližnjih. Obenem mora preizkusiti, ali bi bila realizacija teh želja v varovančevo korist. Presoja te koristi se v okoliščinah te zadeve prekriva s presojo, ali so podani odklonitveni razlogi za postavitev osebe za skrbnika, ker so njene koristi v navzkrižju s koristmi varovanca (tretja alineja 241. člena DZ), ali ker ni mogoče pričakovati, da bo pravilno izpolnjevala svoje obveznosti (šesta alineja 241. člena DZ). Če kandidat za skrbnika v opravljanje teh obveznosti ne privoli in če sploh ni sposoben opravljati vseh nalog, ki so glede na varovančeve osebne okoliščine nujne za uresničitev cilje skrbništva (240. člena DZ), presoja te koristi, kot že rečeno, niti ni potrebna.

12.Če sodišče presodi, da noben od kandidatov za skrbnika ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev, mora za stalnega skrbnika skladno z določbo drugega odstavka 64. člena ZNP-1 in določbo prvega odstavka 244. člena DZ postaviti center za socialno delo. Ker gre za organ z javnimi pooblastili, se domneva, da je naloge skrbništva sposoben opravljati. Ravno takšne so okoliščine obravnavane zadeve, saj po presoji sodišča prve stopnje noben od obeh kandidatov ne izpolnjuje za to predpisanih pogojev. Nasprotne pritožbene navedbe, ki predlagatelju sposobnost opravljanja skrbniških dolžnosti že na načelni ravni odrekajo, so posledično neutemeljene.

11.Pritožba zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da nasprotna udeleženka od predlagatelja v smislu oskrbe in opravljanja skrbniških nalog ni prejela še ničesar. Pri tem pritožba tudi sicer izhaja iz zmotne predpostavke, da je sodišče prve stopnje predlagatelja postavilo za začasnega skrbnika. Izdana začasna odredba z dne 29. 4. 2023 (r. št. 22) takšnega učinka nima, saj je sodišče prve stopnje z njo predlagatelja v zvezi z razpolaganjem z denarnimi sredstvi na bančnem računu nasprotne udeleženke pooblastilo le, da uredi plačevanje stroškov domske oskrbe in ostalih stroškov preko trajnika (gre torej za začasno ureditev načina plačevanja rednih - mesečnih - stroškov). Ker sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, kar bi lahko storilo na podlagi drugega odstavka 35. člena ZNP-1, predlagatelj do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa iz naslova skrbništva še nima nobenih obveznosti.

12.Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da B. B. ni primerna za skrbnico in da želja nasprotne udeleženke, da naj se jo postavi za skrbnico, ni v njeno korist. Za pravilnost te presoje je pomembno, da pritožba ne izpodbija dveh sklopov dejstev - (i) dejstva, da je B. B. nekritična do zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke glede njene demence in da je zanjo sporna namestitev v "domsko oskrbo", ki je bila bila posledica odločitve sodišča, in plačevanje te oskrbe, ter (ii) dejstvo, da je v času, ko je nasprotna udeleženka že imela znake demence, B. B. dosegla, da jo je nasprotna udeleženka dne 23. 11. 2022 pooblastila na svojem bančnem računu in nato na svoj bančni račun prenakazala 170.000,00 EUR.

13.Že ti dve (neizpodbijani) dejstvi samostojno (in neodvisno od drugih ugotovljenih dejstev) privedeta do pravilnosti materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje. Oseba, ki kljub temu, da potencialni varovanec kaže znake demence, kar brez dvoma vzpostavlja dvom v njegovo sposobnost razsojanja, z njim sklepa pravne posle in razpolaga z večjimi količinami denarnih sredstev, kaže na nekritičnost pri upravljanju z njegovim premoženjem, tudi če je potencialni varovanec navzven izrazil soglasje za takšne posle. Do enakega sklepa pripelje dejstvo, da je B. B. nekritična do zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, čeprav je bila nasprotna udeleženka zaradi tega šele s sodno intervencijo nameščena v institucionalno varstvo. Za presojo primernosti B. B. za skrbnico ob teh dveh dejstvih zato ni odločilno, ali je nasprotna udeleženka soglašala z razpolaganjem s svojim denarjem ali ne. Tudi če bi nasprotna udeleženka soglašala, da B. B. razpolaga z njenim denarjem, to glede na zgoraj povzeta (neizpodbijana) dejstva ne more pripeljati do zaključka o primernosti B. B. za stalno skrbnico oziroma da bi bilo to v korist nasprotne udeleženke. Enako velja za dejanski vprašanji, ali je B. B. vsa denarna sredstva nasprotne udeleženke res porabila za njene potrebe, in ali je določene njene potreba B. B. v preteklosti krila iz lastnih sredstev.

14.13. Ker so dejstva o soglasju nasprotne udeleženke za prenakazilo in o načinu porabe teh sredstev iz zgoraj pojasnjenih razlogov neodločilna za pravilnost izpodbijanega sklepa glede osebe skrbnika, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba izrekati do pritožbenih navedb, v katerih pritožba sodišču prve stopnje pri njihovi ugotovitvi očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Enako velja za (sicer dopustne) pritožbene novote, s katerimi je nasprotna udeleženka prav tako izpodbijala dejstva o njenem (ne)soglasju za prenakazilo denarja.

15.Pritožbeno sodišče v zvezi s tem opozarja, da sodišče prve stopnje ni podvomilo v poštenost B. B., kar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča še ne pomeni, da je primerna za skrbnico. Njena nekritičnost do zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke in dejstvo, da je kljub izraženim znakom demence z njo sklepala pravne posle, utemeljuje dvom v sposobnost pravilnega izpolnjevanja obveznosti. Tudi, če bi se v postopku izkazalo, da je imela B. B. soglasje nasprotne udeleženke za dvige sredstev in za njihovo investiranje v sklade, to končne presoje, kot že rečeno, ne bi moglo spremeniti. Enako bi veljalo, če bi se izkazalo, da je določene potrebe nasprotne udeleženke B. B. res plačala iz lastnih sredstev.

16.14. Nasprotna udeleženka v pritožbi na več mestih navaja, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ta kršitev je po njenem podana, (i) ker sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na katerem delu njene izpovedi temelji zaključek, da ni soglašala z bančnim nakazilom, (ii) ker je spregledalo, da je B. B. ves denar vrnila na njen bančni račun, in (iii) ker se ni opredelilo do dnevnika o dvignjenih zneskih in načinu njihove porabe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep vsebuje vse razloge, ki omogočajo njegov preizkus, zato o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče govoriti. Za navedenimi očitki se v resnici skriva izpodbijanje dokazne ocene glede dejstva, da nasprotna udeleženke ni soglašala z bančnim prenakazilom zneska v višini 170.000,00 EUR, in dejstva, da B. B. prav vseh zneskov ni porabila le za nasprotno udeleženko, kar pa predstavlja uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Že zgoraj pa je bilo pojasnjeno, da ti dve dejstvi za pravilnost končne odločitve o postavitvi stalnega skrbnika (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) v okoliščinah te zadeve nista odločilni.

17.Sodišče prve stopnje ni spregledalo dejstva, da je B. B. med postopkom na bančni račun nasprotne udeleženke vrnila znesek v višini 170.000,00 EUR (prim. obrazložitev na zaključku 30. strani izpodbijanega sklepa), zato ne gre niti za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

18.15. Pritožba sicer pravilno opozarja, da to, da je B. B. v konfliktnem odnosu z C. C., samo po sebi še ne more privesti do zaključka o neprimernosti B. B. za skrbnico, vendar iz že pojasnjenih razlogov tudi to za odločitev o osebi skrbnika (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) ni odločilno.

19.16. Pritožba sodišču prve stopnje očita še kršitev postopka, ker predlagatelj po tem, ko je B. B. nasprotni udeleženki vrnila znesek v višini 170.000,00 EUR na njen račun, v nasprotju z dogovorom B. B. ni predlagal za skrbnico. Ker gre za postopanje predlagatelja, seveda ne gre za postopkovno kršitev, ki bi jo lahko zagrešilo sodišče. Tudi sicer pritožba ne pojasni niti, za katero postopkovno kršitev naj bi šlo, niti morebitnega vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP), s čimer je onemogočila preizkus obstoja očitane kršitve.

20.17. Pritožba je utemeljena zgolj v delu, ki se nanaša na stroškovno odločitev, vendar ne iz pritožbenih razlogov, pač pa ob preizkusu po uradni dolžnosti.

21.Po določbi prvega odstavka 55. člena ZNP-1 se stroški izvedbe dokaza, če sodišče oceni, da je njegova izvedba potrebna, predhodno založijo iz sredstev sodišča, če jih ne založi že predlagatelj. Če je oseba postavljena pod skrbništvo, sodišče o stroških načeloma odloča po prostem preudarku (prvi odstavek 70. člena ZNP-1). Po določbi drugega odstavka 70. člena ZNP-1 se stroški postopka (predlagatelja, drugih udeležencev in s strani sodišča založenih stroškov za izvedbo dokazov) krijejo iz sredstev sodišča, če oseba, ki se postavi pod skrbništvo nima lastnih sredstev in premoženja. Če ta oseba sredstva in premoženje ima, omenjena določba z argumentom nasprotnega razlogovanja v okviru prostega preudarka daje možnost za odločitev, s katero se osebi, ki je postavljena pod skrbništvo, naloži, (-) da sodišču povrne založene stroške za izvedbo dokaza (-) in stroške drugih udeležencev, kar pa mora sodišče ustrezno obrazložiti.

22.18. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je predlagatelj sploh priglasil svoje stroške, zato v tem delu stroškovne odločitve ni mogoče preizkusiti (postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Šele priglasitev stroškov (prvi odstavek 163. člena ZPP) sodišču nalaga, da o njih odloči. Nadalje že iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje stroškov za izvedbo dokaza z izvedencem iz svojih sredstev še ni založilo, ker jih niti še ni odmerilo. Odločitev, da naj nasprotna udeleženka sodišču vrne založene stroške, je posledično najmanj preuranjena. Pritožbeno sodišče je moralo ta del izpodbijanega sklepa zato razveljaviti in ga v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 356. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

23.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, ali je predlagatelj sploh zahteval povrnitev stroškov, nato pa v okviru gornjih določb odločiti o vseh stroških postopka. Pri tem naj kritično presodi, ali bo v ponovljenem postopku še na mestu zgolj odločitev po četrtem odstavku 163. člena ZPP ali pa bi bilo ekonomičneje že odločiti o višini teh stroškov.

Končna presoja pritožbe

24.19. Ker razen v delu, ki se nanaša na stroškovno odločitev, s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo nasprotne udeleženke v ostalem delu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 366. členom ZPP).

O pritožbenih stroških

25.20. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 241, 242, 243

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.