Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 3348/2005

ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.3348.2005 Civilni oddelek

najemna pogodba odpoved aktivna legitimacija pravno nasledstvo
Višje sodišče v Ljubljani
26. oktober 2005

Povzetek

Sodišče je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je ugodila tožbenim zahtevkom tožeče stranke na odpoved najemne pogodbe, izpraznitev stanovanja in plačilo najemnine. Pritožba tožene stranke je bila zavrnjena, saj sodišče ni ugotovilo obstoja bistvenih kršitev postopka. Tožeča stranka je bila legitimirana za vložitev tožbe, kljub temu da lastništvo spornega stanovanja ni bilo vpisano v zemljiško knjigo, saj je razpolagala z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice in dokazila pravno nasledstvo po ZOUDNO.
  • Aktivna legitimacija tožeče stranke v pravdi o odpovedi najemne pogodbe.Ali je tožeča stranka, kot pravna naslednica prejšnje občine, legitimirana za vložitev tožbe na odpoved najemne pogodbe, izpraznitev in izročitev stanovanja ter plačilo najemnine?
  • Dokazovanje lastništva nepremičnine.Kako se dokazuje lastništvo nepremičnine in ali je tožeča stranka dokazala obstoječe pravno nasledstvo ter lastništvo spornega stanovanja?
  • Učinki ZOUDNO na pravne naslednike občin.Kako Zakon o ustanovitvi občin in Zakon o lokalni samoupravi vplivata na pravno nasledstvo in lastništvo premoženja nekdanjih občin?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožeča stranka je glede na določbe ZOUDNO pravna naslednica prejšnje občine, ki je sporno stanovanje kupila na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki zemljiškoknjižno ni bila realizirana. Čeprav je torej v zemljiški knjigi lastninska pravica še vedno vpisana na prvotnega lastnika, je tožeča stranka kot najemodajalec legitimirana za vložitev tožbe na odpoved najemne pogodbe, izpraznitev in izročitev stanovanja in plačilo najemnine zoper najemnika stanovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem - ugodilnem delu - potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sodbo v izpodbijanem delu je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenim zahtevkom na odpoved najemne pogodbe štev. 453, z dne 23.12.1994 in aneks k najemni pogodbi, z dne 27.12.1994, sklenjeno s tožencem za enosobno stanovanje v tretjem nadstropju, v skupni izmeri 44,01 m2, v zgradbi na naslovu N. 5, L., na izpraznitev in izročitev navedenega stanovanja in na plačilo najemnine v skupnem znesku 465.199,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posamičnih mesečnih zneskov najemnine, navedenih v izreku sodbe, ki tečejo od datumov, navedenih v izreku sodbe. Toženi stranki je naložilo, da plača tožeči stranki tudi pravdne stroške v znesku 166.320,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.3.2005 dalje do plačila.

Proti sodbi v opisanem delu vlaga pritožbo tožena stranka.

Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Poudarja, da kljub dokaznemu bremenu in trditveni podlagi na strani tožeče stranke, tožena stranka ni navajala niti dokazala, da je lastnik zadevnega stanovanja. V tem delu sodba nima razlogov, kar samo po sebi predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Lastništvo na nepremičnini se dokazuje z vpisom v zemljiško knjigo ali pa s posestjo na nepremičnini in s predložitvijo pravnega posla, ki služi kot podlaga za pridobitev lastninske pravice. V tej smeri tožeča stranka ni podala navedb. Na nekdanji družbeni lastnini ni možno priposestvovanje. Iz zemljiškoknjižnega izpiska za vlož. štev.

2650 k.o. B. izhaja, da je lastnik stanovanja S. T. p.o. L in ne tožeča stranka. Zaradi navedenega so razlogi izpodbijane sodbe protispisni. Tožeča stranka torej ni aktivno legitimirana v tej pravdi. Tožeča stranka ni dokazala obstoja pravnega nasledstva med njo in Občino Ljubljana Moste Polje. Splošno znana dejstva niso pravna dejstva ali pravna vprašanja. Zato v tem delu izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Ni namreč mogoče zaključiti o obstoju pravnega nasledstva zgolj na splošno, brez predložitve listin. Dokazno breme je na strani tožeče stranke.

Sodišče tudi ni zaslišalo tožene stranke. Sodišče tudi ni navedlo razlogov, zakaj tega dokaza ni izvedlo, kot tudi ni navedlo razlogov, zakaj ni izvedlo ostalih zavrnjenih dokaznih predlogov. Izpodbijane sodbe se zato ne da preizkusiti, kar predstavlja kršitev pravil iz

14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Naslednik Občine Ljubljana Moste Polje je Republika Slovenija. Navedena občina je bila namreč državni organ. Tožeča stranka je nastala šele 1994 na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in na podlagi Zakona o ustanovitvi občin. Na tej pravni podlagi je nastala originarno tožeča stranka z učinkom ex nunc. Vse obveznosti predhodnih samoupravnih lokalnih skupnosti in predhodnih državnih organov je prevzela Republika Slovenija. Ker tožeča stranka ni bila lastnik omenjenega stanovanja, ne more zahtevati od tožene stranke, da ji stanovanje izroči v posest. Pritožba ni utemeljena.

Vse pritožnikove navedbe se nanašajo na spornost aktivne legitimacije tožeče stranke v tej pravdi. Toženec v pritožbi s tem v zvezi najprej očita izpodbijani sodbi, da nima razlogov in da obstajajo tudi nasprotja med samimi razlogi, zaradi česar naj bi se ne dala preizkusiti. Prav tako naj ne bi preizkusa izpodbijane sodbe dopuščalo pomanjkanje razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo del dokaznih predlogov tožene stranke. Tem pritožbenim očitkom, s katerimi tožena stranka zatrjuje obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP, pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč v zvezi s spornim vprašanjem aktivne legitimacije navedlo vse potrebne pravno odločilne razloge, ti tudi niso med seboj v nasprotju, iz izpodbijanih razlogov pa je tudi jasno razvidno, zakaj ni bilo potrebno razen predloženih listinskih dokazov, izvajati še drugih dokazov - med njimi tudi ne v pritožbi izpostavljenega neizvedenega zaslišanja tožene stranke. Sodišče prve stopnje je prenos spornega stanovanja od v zemljiški knjigi še vedno vpisane družbe Slovenija ceste Tehnika obnova na tožečo stranko utemeljilo na podlagi predloženih listin - kupoprodajne pogodbe z dne 30.11.1994 in aneksa k tej pogodbi z dne 27.12.1994, sklenjena z navedeno gospodarsko družbo, ki je prodala sporno stanovanje tedanji Občini Ljubljana Moste Polje - prvotni najemodajalki, ki pa je nato prenehala obstajati oz. bila ukinjena, pravni naslednik te občine pa je po nadaljnjih ugotovitvah prvostopnega sodišča tožeča stranka v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi oz. Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Ur.list. RS štev. 60/94; ZOUDNO); po nadaljnjih ugotovitvah prvostopnega sodišča je na podlagi sporazumov, sklenjenih med tožečo stranko in preostalimi naslednicami nekdanjih občin sporno stanovanje, ki leži na njenem območju, pripadlo prav tožeči stranki. Sodišče prve stopnje nadalje sicer ugotovi, da zaradi nevknjižbe v zemljiški knjigi tožeča stranka ni postala lastnica spornega stanovanja, vendar pa razpolaga s kupoprodajno pogodbo - s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice, njeno upravičenje do odpovedi sporne najemne pogodbe pa utemelji tudi s pogodbenim dogovorom pravdnih strank, iz katerega izhaja, da je prvotna najemodajalka - pravna prednica tožeče stranke lastnik in najemodajalec stanovanja in da tako omenjena najemna pogodba predstavlja podlago za upravičenja, ki jih uveljavlja v tej pravdi njena pravna naslednica. Ob opisanem so torej navedeni potrebni razlogi, ki so povsem neprotislovni, ugotavljanje teh pravno odločilnih dejstev pa je - prima facie terjalo le presojo zgoraj navedenih listin ter omenjenih zakonskih predpisov. Nanizani povzetek prvostopnih razlogov povsem omogoča preizkus izpodbijane sodbe.

Na podlagi nanizanih prvostopnih razlogov je nadalje jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje na pravilno in v zadostni meri ugotovoljeno pravotvorno dejansko stanje pravilno tudi uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenim zahtevkom tožeče stranke.

Res tožeča stranka še ni vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica spornega stanovanja, vendar pa razpolaga z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice - navedenima kupoprodajno pogodbo oz. aneksom svoje pravne prednice ter sporazumom novonastalih občin, ki so si medsebojno razdelile premoženje svojih pravnih prednic, pri čemer je glede na zgoraj navedeno zakonsko ureditev, izkazano tudi pravno nasledstvo med Občino Ljubljana Moste Polje in tožečo stranko, o čemer bo govora še v nadaljevanju te odločbe. Razen tega pa predstavlja trditveno in pravno podlago tožbenim zahtevkom v konkretnem primeru sklenjeno pogodbeno razmerje iz najemne pogodbe, katere veljavnosti niti tožena stranka ne nasprotuje, niti ne izkazuje, da bi bila kdaj izpodbita. Na takšni neizpodbiti pogodbeni podlagi tožeča stranka kot najemodajalec utemeljeno črpa svoja upravičenja do odpovedi najemne pogodbe zaradi kršitve obveznosti najemnika ter zahteva izpraznitev in izpraznitev stanovanja ter neplačane zneske najemnine.

Končno tožena stranka tudi nima prav, ko navaja, da bi bila lahko pravna naslednica Občine Ljubljana Moste Polje le Republika Slovenija. Takšno stališče je nedvoumno izključeno na podlagi že zgoraj omenjene drugačne zakonske ureditve. Po določbi 7. člena ZOUDNO je z dnem uveljavitve tega zakona prenehal veljati Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (Uradni list SRS, štev. 28/80 do 30/90). To pa pomeni, da so prenehale obstajati prejšnje občine, ustanovljene z razveljavljenim zakonom ter bile namesto njih ustanovljene občine, naštete v 2. členu ZOUDNO. Med njimi je tudi tožeča stranka, katere del območja se razteza tudi na območju prejšnje občine Ljubljana Moste Polje. Navedena dejstva pa so sicer tudi res splošno znana, kot še pravilno poudarja sodišče prve stopnje. V spornem primeru pa gre tudi za spor v zvezi z razpolaganjem s premoženjem občine oziroma v zvezi s pogodbenim razmerjem, sklenjenim glede premoženja občine.

Ne gre torej za razmerje izvirajoče iz oblastnih (državnih) funkcij, izvrševanje katerih je od občin res prevzela Republika Slovenija (140. člen Ustave RS). Zato pritožbeno sklicevanje na podlagi nove ustavne ureditve spremenjeni položaj občin (prejšnjih družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti oziroma sedanjih "zgolj" samoupravnih lokalnih skupnosti) tudi ne more biti uspešno.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj tudi ni ugotovilo obstoja kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (člen 353 ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia