Jedro

Nova odmera tožničine pokojnine je opravljena v skladu s 56. v zvezi z 21. členom ZPIZ, glede katerih je že ustavno sodišče ocenilo, da nista protiustavna. Zato pritožbeno sodišče ni postopalo po 156. členu Ustave RS.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev dokončne odločbe št. P-7.005.297 z dne 12.7.1996 in nadaljnje priznanje oz. izplačevanje starostne pokojnine po odločbi z dne 23.8.1994, ker je presodilo, da je izpodbijani upravni akt izdan v skladu z 56. v zvezi z 21. členom novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zoper sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo. Vztraja na stališču, da je bilo z odmerno odločbo z dne 15.3.1996 poseženo v pridobljeno pravico do starostne pokojnine v znesku 104.753,36 SIT na mesec od 14.7.1994 dalje. Šlo naj bi za poseg v pravnomočno odločbo, s katero je navedeni znesek znižan na 101.952,85 SIT, kar ustavno ni dopustno. Meni, da so s sodbo kršene temeljne človekove pravice. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka tožničine navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Tožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju, pravilno uporabljenem materialnem pravu, v postopku pa tudi ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba je obrazložena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. V zvezi s pritožničinim stališčem o protiustavnosti novelirane zakonske ureditve povdarja le še naslednje. V obravnavani zadevi gre za novo odmero starostne pokojnine, uveljavljano po 1.1.1994 na podlagi 56. člena v zvezi z 21. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 7/96; v nadaljevanju ZPIZ). Sporna nova odmera pokojnine, priznane z odločbo št. 10-705297 z dne 23.8.1994 od 14.7.1994 dalje, je bila v predsodnem postopku opravljena po uradni dolžnosti v zvezi z noveliranima določbama ZPIZ, uzakonjenima zaradi odprave razlik med pokojninami, odmerjenimi v različnih časovnih obdobjih. Z upravnima aktoma je starostna pokojnina na novo odmerjena od 1. naslednjega meseca po uveljavitvi novele ZPIZ zaradi znižanega začetnega odstotka uskladitve s 1.1.1994 s prvotnih 2,49 % na - 0,25 %. Izpodbijana zavrnilna sodba glede takšne upravne odločbe ni nezakonita, ker ne temelji na protiustavni zakonski ureditvi oz. z njo ni poseženo v temeljne človekove pravice iz Ustave R Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91; v nadaljevanju: ustava), kot zmotno meni pritožnica. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že presojalo skladnost 21. in 56. člena novele ZPIZ z ustavo in pobudo za oceno ustavnosti z odločbo U-I-31/96 z dne 26.11.1998 zavrnilo. Pritožbeno sodišče zato ni postopalo po 156. členu Ustave R Slovenije. Glede na 1. odst. 155. člena ustave zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, oz. imajo lahko izjemoma posamezne določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in s tem ni poseženo v pridobljene pravice. V okviru te ustavne določbe je tako mogoče spreminjati (torej tudi zmanjšati) pravice iz socialne varnosti z veljavnostjo za naprej. Ustava izrecno varuje le poseg v pridobljene pravice z retroaktivnim učinkom. Pomeni, da se lahko realna vrednost denarnih dajatev iz pokojninskem in invalidskega zavarovanja, vključno s sporno starostno pokojnino, zmanjša za naprej. Zmanjšanje ne more učinkovati le na že izplačane zneske. Zakonodajalec je po dosedanji ustavno-sodni praksi sicer omejen pri poseganju v pravice za naprej s tem, da ne more ravnati samovoljno in brez utemeljenega razloga poslabševati pravnega položaja upravičencev. Uskladitve pokojnin oz. spremembe načina usklajevanja ne pomenijo sprememb odločb o odmeri pokojnine oz. posega v pravnomočno odločbo o priznani pravici. Vsakokratna pokojninska odločba priznava le višino dajatve na podlagi zakonodaje, veljavne ob izdaji odločbe, ki pa se z rednimi valorizacijami, kot spreminjanjem zakonodaje, lahko spreminja. Zaradi odprave razlik v ravneh pokojninskih dajatev, uveljavljanih v različnih časovnih obdobjih, ki so bile posledica različnih začetnih izrednih uskladitev, novelirani zakonski določbi ne posegata v pridobljene pravice, niti nista v nasprotju oz. v neskladju z drugimi načeli pravne in socialne države. Pritožbo tožnice je zaradi obrazloženega potrebno kot neutemeljeno zavrniti in potrditi pravilno in zakonito zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.