Jedro

Prijavitelj na javni razpis je moral že v vlogi navesti vsa za odločitev relevantna dejstva, dopolnjevanje pa je v skladu z 8. členom Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov mogoče le glede formalnih pomanjkljivosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je zgoraj navedeno ministrstvo odločilo, da se vloga tožeče stranke, vložena na javni razpis za izbiro občinskih investicij na področju kulture JPR-OBI-2010, objavljen v Uradnem listu RS, št. 97/2010, za investicijo Dom kulture Pekre – investicijsko vzdrževalna dela, ni uvrstila za sofinanciranje. Iz obrazložitve izhaja, da je razpis za izbiro investicij na področju kulture, ki se bodo začele izvajati leta 2011 in bodo sofinancirane iz proračuna Ministrstva za kulturo, vključeval splošne knjižnice in kulturne domove. Tožeča stranka je kandidirala z investicijo v Dom kulture Pekre, njena vloga pa je bila po dopolnitvi ocenjena po kriterijih od 1 do 7 s skupno 66 točkami, kar je manj kot 67 točk, kolikor je prejela zadnja uvrščena vloga v tem razpisu, zato je ministrstvo sprejelo izpodbijano odločitev.

Tožeča stranka se v vloženi tožbi ne strinja z oceno po četrtem kriteriju - „Stanje prostorov in opreme – ocena glede na nujnost posegov“, po katerem je bilo tožeči stranki odmerjeno 20 točk. Tožeča stranka navaja, da je v svoji vlogi opisala dejansko stanje prostorov in opreme, iz tega pa izhaja, da je objekt v slabem stanju, ni priključen na kanalizacijo, odtok je napeljan v lokalni potok, dotrajane so elektroizolacije idr. V dopolnitvi pred izdajo prvostopne odločbe, je tožeča stranka priložila odločbo Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami št. 0611-713/2013-3, s katero je bila tožeči stranki prepovedana uporaba kurilne naprave do odprave pomanjkljivosti. Tožeča stranka zato meni, da bi po četrtem kriteriju morala prejeti 25 točk, to pa bi pomenilo, da bi na razpisu uspela, saj ji je do uspeha na razpisu primanjkovala le ena točka. Da dodelitev točk ni bila pravična, pa po oceni tožeče stranke kaže tudi okoliščina, da je Knjižnica Črnomelj za nabavo knjižnih polic po četrtem kriteriju prejela 25 točk, čeprav zamenjava in nabava novih knjižnih polic ne more predstavljati razloga, zaradi katerega bi bilo „onemogočeno delovanje – prostori so nujno potrebni prenove (streha, instalacije …)“. Tožeča stranka tudi ni zasledila obrazložitve o tem, kaj je Dvorana prve slovenske vlade v Ajdovščini in v katero kategorijo je uvrščena na javnem razpisu. Ta dva primera kažeta na pristranskost komisije, prijavitelje pa postavljata v neenakopraven položaj. S tem je kršeno načelo enakosti pred zakonom iz 14. člen Ustave RS. Tožeča stranka še zatrjuje, da se odločbe ne da preizkusiti, ker ni ustrezno obrazložena, s tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka. Zatrjuje tudi nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek oziroma jo spremeni tako, da vlogi tožeče stranke ugodi in jo razvrsti v financiranje. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Navaja, da je glede v tožbi izpodbijanega četrtega kriterija odločitev temeljila na podatkih vloge tožeče stranke in da je bilo upoštevano, da objekt ni toplotno izoliran, da se pojavlja vlaga, da je dotrajana elektroinštalacija in ogrevanje, da ni ustreznega prezračevanja in kanalizacije, da niso urejene garderobe, vetrolov in vhodno stopnišče, da je potrebna obnova oken v kletnih prostorih in preureditev bivših stanovanjskih prostorov za namen kulturne dejavnosti ter da je potrebna izdelava dodatnih parkirnih prostorov. Na osnovi tega je ministrstvo presodilo, da je delovanje v objektu zelo ovirano in da obstoječi prostori oziroma objekt potrebujejo celovito funkcionalno in tehnično prenovo ter zato tožeči stranki po tem kriteriju odmerilo 20 točk. Vse pomanjkljivosti objekta, ki jih zatrjuje tožeča stranka, so bile torej upoštevane. Odločbe inšpektorata, na katero se sklicuje tožeča stranka, pa pri odločitvi ni bilo mogoče upoštevati, ker je bila izdana šele po zaključku razpisa. Glede vloge Občine Črnomelj pa tožeča stranka pojasnjuje, da je bilo knjižnici dodeljeno 25 točk, ker je bila zaradi pomanjkanja polic dejavnost knjižnice onemogočena, Dvorana prve slovenske vlade v Ajdovščini pa sodi med kulturne domove in je bila tako tudi ocenjena.

Pri svojih navedbah je tožeča stranka vztrajala tudi v pripravljalni vlogi.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Sodišče se ne strinja s tožbenim očitkom, da izpodbijana odločba ni pravilno obrazložena. Obrazložitev namreč dovolj natančno in jasno predstavi zahtevo oziroma vlogo tožeče stranke, obrazloži ugotovljeno dejansko stanje ter razloge za odločitev in torej vsebuje vse elemente, ki jih določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zato ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je bila storjena bistvena kršitev postopka, ker se odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti.

V predmetni zadevi je sporna ocena vloge tožeče stranke po četrtem kriteriju - „Stanje prostorov in opreme – ocena glede na nujnost posegov“. Po tem sklopu je bila lahko vloga ocenjena s 6 točkami, če je bilo ugotovljeno neovirano delovanje – dogradnja, prenova izboljšuje in nadgrajuje obstoječe možnosti uporabe prostorov; z 12 točkami, za prav tako neovirano delovanje – obstoječi prostori pa potrebujejo manjšo funkcionalno, tehnično in estetsko izboljšavo; z 18 točkami pri delno oviranem delovanju – obstoječi prostori potrebujejo obsežno funkcionalno, tehnično, estetsko izboljšavo; z 20 točkami pri zelo oviranem delovanju – obstoječi prostori potrebujejo celovito funkcionalno, tehnično, estetsko prenovo; s 25 točkami za onemogočeno delovanje – obstoječi prostori so nujno potrebni prenove (streha, instalacije...) ali 28 točkami, če dvorane oziroma drugih prostorov za kulturno dejavnost sploh ni.

Vloga tožeče stranke je bila po tem sklopu ocenjena z 20 točkami, torej je bilo upoštevano, da je delovanje v objektu zelo ovirano in da obstoječi prostori potrebujejo celovito funkcionalno, tehnično in estetsko prenovo. Pri tem je bilo na podlagi vloge tožeče stranke upoštevano, da objekt ni toplotno izoliran, da se pojavlja vlaga, da je dotrajana elektroinštalacija in ogrevanje, da ni ustreznega prezračevanja in kanalizacije, da niso urejene garderobe, vetrolov in vhodno stopnišče, da je potrebna obnova oken v kletnih prostorih in preureditev bivših stanovanjskih prostorov za namen kulturne dejavnosti, da so potrebna dodatna parkirna mesta. Na osnovi tega je bila vloga ocenjena z 20 točkami, ker je delovanje objekta zelo ovirano, ni pa onemogočeno. V odločbi je tudi zapisano, da inšpekcijske odločbe, izdane po zaključku razpisa, ni mogoče upoštevati.

Po presoji sodišča je glede na podatke spisa izpodbijana odločitev pravilna. Ministrstvo je pri izdaji izpodbijane odločbe upoštevalo v vlogi tožeče stranke, vloženi na javni razpis, navedene podatke. Ugotovitve pristojnega ministrstva torej v celoti sledijo navedbam tožeče stranke v njeni prijavi na razpis, iz nje pa ne izhaja, da je delovanje v Kulturnem domu Pekre onemogočeno, da je zelo ovirano, pa je bilo pri odločitvi upoštevano.

Glede inšpekcijske odločbe, na katero se sklicuje tožeča stranka v tožbi, pa tudi sodišče ugotavlja, da je bila le-ta izdana dne 18. 4. 2011, to je po zaključku razpisnega roka dne 14. 1. 2011, zato je pri izdaji izpodbijane odločbe, ni bilo mogoče upoštevati. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je pristojni organ prijavitelje v skladu s 13. členom Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov obvestil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, in dal strankam tudi možnost, da se o navedbah v obvestilu izjavijo, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da je predmetni postopek začel teči na podlagi javnega razpisa, kar pomeni, da mora prijavitelj na javni razpis že v vlogi navesti vsa za odločitev relevantna dejstva, dopolnjevanje pa je v skladu z 8. členom zgoraj navedenega pravilnika mogoče le glede formalnih pomanjkljivosti. Predložitev zgoraj navedene po zaključku razpisa izdane inšpekcijske odločbe in sklicevanje na v njej navedene okoliščine pa pomeni vsebinsko dopolnitev prijave na javni razpis, ta pa v tej fazi ni več dopustna.

Po obrazloženem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.