Jedro

Zaradi nenavedenih dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je tožena stranka zaključila, da pogoj uspešnosti pri delu ni izpolnjen, pomeni nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in pomanjkljivo obrazloženo odločbo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za šolstvo in šport z dne 17.12.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnika za napredovanja v naziv svetovalec. V obrazložitvi je navedla, da po ugotovitvah ravnatelja tožnik ne izpolnjuje pogoja uspešnosti pri delu iz 11. člena pravilnika, predvsem pri delu z učenci zaradi trajne represivne naravnanosti pri opravljanju vzgojno izobraževalnega dela.

Tožnik v tožbi smiselno navaja, da je tožena stranka zmotno in nepravilno ugotovila dejansko stanje in napačno uporabila materialno pravo. Tožnik oporeka oceni o trajni represivni naravnanosti. Če bi res šlo za to, bi se po tožnikovem mnenju v dolgih letih njegovega dela kot učitelja telesne vzgoje to že pokazalo in že zdavnaj sankcioniralo. Ker pa ta trditev ravnateljice ne drži, tožnik vsa leta opravlja svoje delo in mu tako učenci kot sodelavci potrjujejo uspešnost pri delu in pravilen pedagoški pristop. Ravno dolgoletno delo in vsestranska aktivnost ter delo z učenci so dokaz, da zatrjevanje o neki represivnosti nimajo nobene podlage, navaja tožnik. Nato v tožbi podrobno opisuje svoje delo z učenci, kjer je dosegel številne uspehe in priznanja in za te svoje navedbe tudi ponuja dokaze, to je različne listine in izjave bivših ravnateljev. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je pri svoji odločitvi upoštevala predlog ravnatelja, iz katerega izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev uspešnosti pri delu z učenci po 11. členu pravilnika in pogoja drugega strokovnega dela po 18. členu pravilnika. Zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po 6. členu v zvezi z 8. in 20. členom pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92) lahko napreduje v naziv svetovalec pedagoški delavec, ki med drugimi pogoji izpolnjuje tudi pogoja "uspešnost pri svojem delu" in "ima najmanj 18 točk iz drugega strokovnega dela". Pogoj uspešnosti pri delu se po 11. členu navedenega pravilnika ugotavlja na podlagi vsebin dela z učenci, sodelovanja s starši in sodelovanja z drugimi pedagoškimi strokovnimi delavci.

V konkretnem primeru je sporen pogoj uspešnosti pri delu iz vsebine dela z učenci. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da tožnik ne izpolnjuje tudi pogoja drugega strokovnega dela kot to napačno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo. Sodišče je na podlagi podatkov v spisih ugotovilo, da dejanske okoliščine, ki so po pravilniku bistvene za odločitev o stvari, v upravnem postopku niso bile popolno ugotovljene in da tožena stranka tudi sicer v postopku ni dovolj upoštevala pravil postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način in na podlagi katerih podatkov, ugotovljenih v postopku, je tožena stranka ugotovila, da je tožnik trajno represivno naravnan pri opravljanju vzgojnoizobraževalnega dela. Tožena stranka dejanskih okoliščin, na podlagi katerih bi nato zaključevala, da pogoj uspešnost pri delu ni izpolnjen, ni navedla. Tožena stranka se v odločbi sklicuje na negativni predlog ravnatelja, ki pa po presoji sodišča po svoji vsebini pomeni le mnenje v postopku o napredovanju v naziv, ki se je začel na zahtevo pedagoškega delavca, o njem pa odloča minister. Zato mora biti odločba o vseh bistvenih okoliščinah ugotovljenega dejanskega stanja obrazložena (2. odstavek 209. člena ZUP). Iz podatkov spisa izhaja, da predloga za zavrnitev zahteve za napredovanje tožnika učiteljski zbor ni podprl. Iz zapisnika navedene pedagoške konference tudi ni razvidno, če je bil tožnik na ta sestanek vabljen, oziroma če je bil prisoten.

Sodišče ne more rešiti spora, ker so dejanske okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene in je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena. S tem je tožena stranka kršila pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev o stvari. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiška predpisa, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).