Jedro

Kot splošno pravilo velja, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege na svojem domu. Odsotnost z doma je dopustna za čas izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev ali če osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija meni, da odsotnost ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, sicer odhod ni dopusten.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek: (1.) da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 7. 2024, ki jo je tožniku podala toženka, nezakonita in se razveljavi ter da delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo z dnem vročitve izredne odpovedi 15. 7. 2024, temveč še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi, (2.) da je toženka dolžna tožnika za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 15. 7. 2024 dalje prijaviti v socialna zavarovanja in urediti vpis delovne dobe pri ZPIZ in (3.) da je toženka dolžna tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto nadomestila plače v višini 1.456,00 EUR ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto mesečne zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške individualnega delovnega spora (II. točka izreka).

2.Zoper tako prvostopno odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Tožnik se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek tožnika na ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ker naj bi ta kršil pravila ravnanja v bolniškem staležu, ko se je 14. 6. 2024 okoli 12. ure nahajal pri A. d. o. o. v B., s čimer je odpotoval iz kraja bivanja, ne da bi za to dobil dovoljenje pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Navaja, da je imel ves čas dovoljenje osebne zdravnice za odhod v lekarno, trgovino in urejanje administrativnih zadev, kar je ta zaslišana potrdila, sodišče prve stopnje pa tega ni pravilno upoštevalo. Napačno je uporabilo termin kraja bivanja tožnika, čeprav je zdravnica tožnika pod kraj njegovega bivanja štela tudi sosednje naselje C. oziroma D., ki se drži kraja C. Kraj bivanja tožnika ni v nobeni listini ali navodilu tožniku od zdravstvenih delavcev opredeljen samo kot naselje E. oziroma območje s poštno številko F. Vsi prebivalci naselja E. so dejansko vezani na kraj C. (ki je vse do krajevne označbe E., kar je par deset metrov od hiše tožnika) in ima institucije, ki so posamezniku življenjsko pomembne (trgovine, lekarno, občino, upravno enoto). Podjetje A. d. o. o., kjer se urejajo administrativne zadeve glede registracije avtomobila, pa ima naslov D., vendar tega v naravi ni zaznati, saj se dejansko drži kraja C. Sodišče prve stopnje bi moralo glede na obstoječo pravno prakso pri svoji odločitvi individualno ugotavljati specifične lastnosti kraja bivanja in gibanja tožnika v času njegovega bolniškega staleža ter dejanske življenjske okoliščine, v oris katerih tožnik v pritožbo zajema sliko javnega vpogleda Google Earth. V skladu s sodno prakso VSRS VIII Ips 353/2009 glede na izrecno dovoljenje zdravnika, da se lahko pacient prosto giba, odhoda v sosednje naselje oziroma nekaj kilometrov oddaljene trgovine, kjer se ne zadržuje, ni mogoče obravnavati kot potovanje iz kraja bivanja, posledično ne gre za zlorabo bolniškega staleža. To velja tudi v konkretnem primeru za odhod tožnika v sosednje naselje, saj je dovoljenje osebne zdravnice ves čas imel. Kontrolo bolniškega staleža tožnika je ob enakih navodilih glede ravnanja v času bolniškega staleža izvedla že ZZZS 6. 10. 2022. Na podlagi po tožniku predloženih računov lekarne in trgovine v C. z dne 6. 10. 2022 je ZZZS ugotovil, da tožnik ni kršil odločbe ZZZS, torej ni šlo za odhod iz kraja bivanja niti aktivnost, ki ni v skladu z navodili osebnega zdravnika, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Svojo odločitev je oprlo na sodno prakso Pdp 464/2023, ki vsebinsko ni primerljiva z obravnavano zadevo. Tožnik je svoje gibanje dne 14. 6. 2024 podrobno pojasnil v svojih vlogah (namen merjenja krvnega tlaka v lekarni v C., po priporočilu zdravnikov pešpot od lekarne do A. d. o. o. v C., plačilo denarne obveznosti po predhodno izvedeni registraciji s strani tretje osebe). Krajšo odsotnost tožnika z njegovega doma v sosednje naselje 14. 6. 2024 je tako sodišče prve stopnje povsem napačno opredelilo kot zlorabo bolniškega staleža, kar ima za tožnika katastrofalne posledice. Sodišču druge stopnje predlaga kot uvodoma navedeno in priglaša pritožbene stroške.

3.Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Pravno relevantno dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno in nanj pravilno uporabljeno materialno pravo.

6.Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami), v okviru katere se je tožniku očitalo, da v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije in je v tem času brez dovoljenja ali odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotoval iz kraja svojega bivanja dne 14. 6. 2024, ko se je okoli 12. ure nahajal na parkirišču družbe A. d. o. o., PE B. v D., kjer je urejal zadeve glede podaljšanja registracije za njegovo osebno vozilo, čeprav mu to ni bilo dovoljeno in odobreno. Tožbeni zahtevek je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je tožnik očitano ravnanje storil in s tem kršil navodila pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, toženka pa je utemeljeno ocenila, da delovnega razmerja z njim ni bilo mogoče nadaljevati.

7.Tožnik neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je kršil pravila ravnanja v bolniškem staležu s tem, ko je očitanega dne odpotoval iz svojega kraja bivanja v kraj D. in se tam okoli 12. ure nahajal na parkirišču družbe A. d. o. o. v B., ne da bi za to predhodno dobil dovoljenje pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Tožnikovo pritožbeno vztrajanje, da je ves čas imel dovoljenje osebne zdravnice za odhod v lekarno, trgovino in urejanje administrativnih zadev, ne utemeljuje njegovega smiselnega pritožbenega zavzemanja, da je torej imel tudi dovoljenje za odhod iz kraja bivanja. Za slednjega bi namreč moral že v skladu z izrekom v spornem obdobju aktualne odločbe ZZZS (priloga A2), ki ga je pravilno povzelo že sodišče prve stopnje (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 8), imeti dovoljenje osebnega zdravnika, ki namen odhoda izven kraja bivanja in dovoljenje časovno opredeli v zdravstveni kartoteki zavarovanca. Med strankama pa ni bilo sporno, da tožnik svoje osebne zdravnice pred prejemom izpodbijane odpovedi niti ni kontaktiral in od nje poskušal pridobiti odobritev glede opravkov dne 14. 6. 2024. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da naj sodišče prve stopnje izpovedbe tožnikove osebne zdravnice ne bi ustrezno upoštevalo, temveč naj bi jo vzelo izven konteksta. Res je sicer, da sodišče ni sledilo pojasnilu osebne zdravnice glede njenega razumevanja dovoljenega gibanja v kraju bivanja (da je s tem mišljen tudi odhod v trgovino, lekarno in urejanje administrativnih zadev v občini bivanja), glede na to, da je navedeno pojasnilo zapisala v kartoteko šele ob tožnikovem obisku pri njej po prejemu izredne odpovedi 16. 7. 2024 in da je zapisano v neskladju z navodili o ravnanju v času bolniškega staleža, ki jih je osebna zdravnica na podlagi poizvedb toženke kot delodajalke 20. 6. 2024 le-tej posredovala naslednji dan, torej še pred podajo izredne odpovedi (da se tožnik lahko giblje v kraju bivanja in v kraju, kjer ima vikend, brez fizičnih obremenitev). Dokazna ocena izpovedbe tožnikove osebne zdravnice je po obrazloženem sprejemljiva in pravilna, kar velja tudi za na tej podlagi ugotovljeno dejansko stanje, ki ga (edino) izpodbija pritožba.

8.Sodišče prve stopnje se je glede pravil in omejitev ravnanja v času zadržanosti od dela tudi utemeljeno sklicevalo na Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ; Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami in dopolnitvami), ki v drugem odstavku 233. člena določajo splošen režim ravnanja v času zadržanosti od dela. Kot splošno pravilo velja, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege na svojem domu. Odsotnost z doma je dopustna za čas izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev ali če osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija meni, da odsotnost ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, sicer odhod ni dopusten. Tako stališče je že trdno zasidrano v novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča RS.1 S tem v zvezi se je sodi11e prve stopnje med drugim pravilno sklicevalo tudi na odločbo Pdp 464/2023 z dne 5. 12. 2023. Ker ta obravnava primerljivo situacijo, kr1itev navodil zdravnika v 1asu bolni1kega stalea ter odpotovanje iz kraja bivanja, se tonik neutemeljeno zavzema, da naj izpostavljena sodna odloba vsebinsko ne bi bila primerljiva z obravnavano zadevo.

9.Splo1no znano dejstvo je torej, da mora delavec v 1asu bolni1kega stalea poivati in okrevati, praviloma na domu. Za vsako drugano ravnanje je potrebno dovoljenje zdravnika,2 kar izrecno velja tudi za odhod izven kraja bivanja, za katerega je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika (tako drugi odstavek 233. lena POZZ, tudi izrek odlobe ZZZS v prilogi A2). Neutemeljeno je pritobeno zavzemanje za 1ir1e tolmaenje kraja bivanja, ki naj bi zajemalo tudi sosednje naselje C. in D., e1 da tonikov kraj bivanja ni v nobeni listini ali navodilu toniku od zdravstvenih delavcev omejen samo na naselje E. oziroma obmoje s po1tno 1tevilko F. Namen navodil o ravnanju zavarovanca v 1asu zadranosti od dela po naravi stvari ni opredeljevanje uporabljenih pojmov, sploh ne pojma kraja bivanja, ki je dokaj enoznaen in v praksi ne povzroa teav. Zgoraj je bilo e pojasnjeno, zakaj ni bilo mono slediti interpretaciji tega izraza s strani tonikove osebne zdravnice, ki je bila podana 1ele po toniku podani odpovedi. Tudi pritobeno zavzemanje, da bi moralo sodi11e prve stopnje "glede na obstojeo pravno prakso pri svoji odloitvi individualno ugotavljati specifine lastnosti kraja bivanja in gibanja tonika v 1asu njegovega bolni1kega stalea ter dejanske ivljenjske okoliine" ne more biti uspeno, saj presega jezikovni okvir 233. lena POZZ, ki doloa reim ravnanja zavarovanca (delavca) v 1asu bolni1kega stalea, kakor tudi konkretna toniku dana navodila s takrat aktualno odlobo ZZZS (priloga A2). Sodne prakse, ki naj bi na tako 1ir1e tolmaenje kraja bivanja napotovala, tonik v pritobi ni navedel. Poleg tega pa tonikove 1ele v pritobi podane detajlne navedbe ivljenjskih okoliin njegovega kraja bivanja in 1ir1ega ivljenjskega prostora predstavljajo nedopustno pritobeno novoto (prvi odstavek 337. lena ZPP). Tonik jih namre v postopku na prvi stopnji sploh ni tako natanno navedel, za kar v pritobi ni pojasnil nobenih opraviljivih razlogov. Slednje tembolj velja za 1ele pritobi priloeno sliko javnega vpogleda Google Earth, s katero je po naravi stvari (javni vpogled) razpolagal e v postopku na prvi stopnji. Sicer pa je iz tonikovih tovrstnih pritobenih navedb razbrati, da posku1a kraj bivanja (neupravieno) 1iriti na 1ir1e obmoje in vse sosednje kraje, kjer se je pa v 1asu bolni1kega stalea ugotovljeno nahajal, kar naj bi opravievalo ivljenjsko logino dejstvo, da se kraji drejo eden drugega in da meje med njimi v naravi niso jasno razvidne. Priakovanje, da bo med kraji vidna meja, ki bo potencialnega kr1itelja bolni1kega stalea opozarjala, da zapu1a dovoljeno obmoje svojega kraja, ivljenjsko logino ni na mestu. Razumeti je sicer stali1e tonika, kot ga je razbrati iz tovrstnih pritobenih navedb, da posameznik, ki ivi v man1em kraju, na katerega bi bil v 1asu bolni1kega stalea strogo vezan, v njem ne bi mogel zadovoljiti vseh ivljenjskih potreb. Vendar pa je teava hitro re1ljiva s pridobitvijo odobritve zdravnika za odhod izven kraja bivanja, katere pa v obravnavani zadevi tonik za oitani odhod pred prejemom izredne odpovedi nesporno ni pridobil.

10.Tonikovo pritobeno sklicevanje na starej1o sodno prakso Vrhovnega sodi1a RS (VIII Ips 353/2009 z dne 18. 4. 2011), da v primeru izrecnega dovoljenja pacientu za prosto gibanje njegovega odhoda v sosednje naselje oziroma nekaj kilometrov oddaljene trgovine, kjer se ne zadruje, ni mogoe obravnavati kot potovanje iz kraja bivanja, in da posledino ne gre za zlorabo bolni1kega stalea, ne more biti uspeno za tonikov primer. Ne samo zato, ker iz izpostavljenega judikata izhaja, da je v tisti zadevi tonica imela izrecno dovoljenje prostega gibanja oitno tudi izven svojega kraja, tonik pa takega dovoljenja osebne zdravnice po zgoraj obrazloenem ni imel. Temve tudi iz razloga, ker so bila taka za delavca benevolentna stali1a z novej1imi odlobami instannih sodi1 preseena.3

11.Tožnik v pritožbi nadalje izpostavlja kontrolo njegovega bolniškega staleža, ki jo je ob enakih navodilih glede ravnanja v času bolniškega staleža izvedla že ZZZS v začetnem obdobju njegovega dolgotrajnega bolniškega staleža 6. 10. 2022, ko je na podlagi po tožniku predloženih računov lekarne in trgovine v C. z dne 6. 10. 2022 zaključila, da tožnik ni kršil odločbe ZZZS in da ni šlo za odhod iz kraja bivanja. Sodišče prve stopnje navedene okoliščine, izpostavljene že v postopku na prvi stopnji, povsem utemeljeno ni upoštevalo kot relevantne za odločitev v obravnavani zadevi, saj na tako presojo ZZZS, pa še to v predhodnem primeru tožniku očitane kršitve bolniškega staleža, v nobenem pogledu ni vezano. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja tudi po presoji sodišča druge stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožnik pravila ravnanja v času bolniškega staleža z nedovoljenim odhodom iz kraja bivanja kršil. Ob ugotovljeni posledični izgubi zaupanja toženke v tožnika in nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 15), kar niti ni pritožbeno izpodbijano, je pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved zakonita in utemeljena.

12.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP krije sam svoje pritožbene stroške. Toženka pa krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo že v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da v sporih o prenehanju delovnega razmerja delodajalec praviloma krije sam svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

-------------------------------

1Tako npr. VSRS VIII Ips 8/2020 z dne 30. 6. 2020.

2Tako že izpostavljena odločba Pdp 464/2023 z dne 5. 12. 2023.

3Tako npr. VIII Ips 4/2015 z dne 24. 3. 2015, VIII Ips 44/2014 z dne 22. 4. 2014, Pdp 269/2017 z dne 21. 9. 2017, VIII Ips 8/2020 z dne 30. 6. 2020, Pdp 343/2023 z dne 21. 11. 2023, Pdp 561/2022 z dne 23. 2. 2023.

Zveza: