Jedro

Tožnica nalog urejanja arhiva ni opravila, kar pa ni bila posledica njenega zdravstvenega stanja. Razlog je v tožničini nesposobnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen razlog po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zato je toženka tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni podredni zahtevek, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 3. 7. 2015, ki jo je toženka podala tožnici, nezakonita in se v posledici razveljavi, da delovno razmerje sklenjeno na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2010 (z veljavnostjo od 16. 2. 2010) med strankama za delovno mesto "področni referent v oddelku A., v sektorju B.", ne preneha z iztekom 52-dnevnega odpovednega roka, ampak z dnem sklenitve pogodbe pri drugem delodajalcu, to je z dnem 7. 5. 2018, da je toženka dolžna v roku 8 dni tožnici za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od vključno 26. 8. 2015 do 7. 5. 2018 priznati vse pravice iz delovnega razmerja kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2010 in neprekinjeno delovno dobo ter pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije urediti vpis zavarovalne dobe v matično evidenco in ji za čas od izteka odpovednega roka (od vključno 26. 8. 2015 do 7. 5. 2018) obračunati plače oziroma nadomestila plač, kakor da bi delala, zmanjšane za znesek prejetih nadomestil za primer brezposelnosti, ter nadomestilo po 118. členu ZDR-1 v znesku 8 mesečnih bruto plač, to je v znesku 11.558,40 EUR bruto, od teh zneskov v korist tožnice obračunati, odvesti in plačati se pripadajoče prispevke in davke ter ustrezne neto zneske izplačati tožeči stranki, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po zapadlosti vsakega posameznega nadomestila plače (to je za nadomestila plač od 6. dne v mesecu za pretekli mesec ter od odškodnine od datuma sodbe) dalje do plačila, ter ji plačati pravdne stroške tožeče stranke v roku 8 dni v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku paricijskega roka dalje do dneva plačila (točka I izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 3. 7. 2015, ki jo je toženka podala tožnici, nezakonita in se v posledici razveljavi in da delovno razmerje sklenjeno na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2010 (z veljavnostjo od 16. 2. 2010) med strankama za delovno mesto "področni referent v oddelku A., v sektorju B.", ne preneha z iztekom 52-dnevnega odpovednega roka in še vedno obstoji z vsemi pravicami in obveznostmi iz te pogodbe, da je toženka dolžna v roku 8 dni tožnico pozvati nazaj na delo na isto delovno mesto, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2010, ter ji za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje do vrnitve nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja in neprekinjeno delovno dobo, ter pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije urediti vpis zavarovalne dobe v matično evidenco in ji za čas od izteka odpovednega roka (od vključno 26. 8. 2015) do vrnitve nazaj na delo obračunati nadomestila plač, kakor da bi delala (v okvirnem mesečnem znesku 1.444,80 EUR bruto), zmanjšana za znesek prejetega nadomestila za primer brezposelnosti in znesek plač, prejetih pri drugih delodajalcih, od teh mesečnih zneskov v korist tožeče stranke obračunati/odvesti in plačati vse pripadajoče prispevke in davke ter ustrezen neto znesek izplačati tožnici skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po zapadlosti vsakega posameznega nadomestila plače (tj. od 6. v mesecu za pretekli mesec) do plačila ter ji v roku 8 dni plačati pravdne stroške v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku paricijskega roka dalje do dneva plačila (točka II izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Zoper sodbo (razen v delu, da toženka sama krije svoje stroške postopka, za izpodbijanje katerega tožnica nima pravnega interesa) se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, in sicer zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožnice v roku 8 dni, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je že v postopku pred sodiščem prve stopnje opozarjala, da je toženka zlorabila institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tožnica je bila namreč pri toženki zaposlena več kot 13 let od tega več kot 5 let na delovnem mestu ... področni referent v Oddelku A. v Sektorju B. Tožnica je poleg rednih delovnih nalog in sicer opravljanje enostavnih upravnih nalog v zvezi s pripravo in izvedbo javnih pozivov in razpisov za štipendije, vodenje enostavnih upravnih postopkov na prvi stopnji in opravljanje dejanj v zvezi z izdajanjem potrdil iz enostavnih evidenc, opravljala še druge naloge ustrezne zahtevnosti po nalogu vodje oddelka, ki ji je odredil urejanje dokumentarnega gradiva iz leta 2008. Vse napake, ki jih toženka očita tožnici, spadajo pod te odrejene naloge in ne pod redna delovna opravila delovnega mesta. Tožnica priznava, da ji je urejanje arhiva povzročalo težave, za katere je sumila, da so zdravstvenega izvora. Tožena stranka pa je vztrajala, da tožnica izključno opravlja naloge, ki dejansko ne sodijo v njen delokrog, zanje tožnice ni ustrezno usposobila, nalog, za katere pa je ugotovila, da jih tožnica opravlja z napakami, pa ni dodelila drugemu javnemu uslužbencu, ampak je tožnici raje dala odpoved. Sodišče ni ugotovilo, da bi tožnica poleg arhiviranja opravljala še kakšno drugo delo, torej je bila njena edina naloga ravno urejanje arhiva. Tako je toženka spremljala delo tožnice na pomožnih delih. Ker so ostali javni uslužbenci na tem delovnem mestu poleg rednega dela opravljali tudi arhiviranje lastnih zadev, je bila tožnica z arhiviranjem za leto 2008 diskriminirana. Za delo tudi ni bila ustrezno usposobljena in izobražena. Neutemeljen pa je tudi zaključek sodišča, da tožnica ni uspela dokazati, da je toženo stranko o svojih težavah seznanila že pred 15. 6. 2015, ampak šele na zagovoru. To je povsem dovolj, saj bi tožena stranka morala zagovor upoštevati in prekiniti postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter tožnico poslati na zdravniški pregled za oceno delazmožnosti.

3. Toženka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi v pritožbi pavšalno zatrjevanih ne. Dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno ter nanj tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravno podlago, na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje. To je ugotovilo: - da je bila tožnica nazadnje zaposlena pri toženki na delovnem mestu področni referent v oddelku A. za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2010 za opravljanje enostavnih upravnih nalog v zvezi s pripravo in izvedbo javnih pozivov in razpisov za štipendije, vodenje enostavnih upravnih postopkov na prvi stopnji, opravljanje dejanj v zvezi z izdajanjem potrdil iz enostavnih evidenc ter drugih nalog ustrezne zahtevnosti po nalogu vodje oddelka, ki ji je odredil nalogo urejanja arhiva za leto 2008; - da je toženka s sklepom z dne 16. 2. 2015 začela postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela tožnice in imenovala komisijo za spremljanje njenega dela, ki je spremljala njeno delo 40 dni, o pričetku postopka je bil obveščen sindikat, dne 2. 6. 2015 je toženka tožnici vročila pisno obdolžitev in vabilo na razgovor, ki ga je dne 15. 6. 2015 podala v pisni obliki in tudi ustno na zagovoru istega dne, toženka pa ji je dne 3. 7. 2015 izdala in tudi vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti; - da dela in naloge arhiviranja, ki ga je kot edino delo opravljala tožnica, sodi v opis del in nalog njenega delovnega mesta po pogodbi o zaposlitvi in sicer gre za opravljanje del in nalog ustrezne zahtevnosti po nalogu vodje oddelka, da je naloge arhiviranja opravljala že v letih 2002 do 2008 kot tajnica direktorja in tudi kasneje vse do leta 2015, da se je udeležila izobraževanja s tega področja in da se je lahko za pomoč obrnila na C.C.; - da tožnica ni bila diskriminirana zaradi zdravstvenega stanja, saj tožene stranke v času spremljanja njenega dela o zdravstvenem stanju ni obvestila, iz izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti D. Univerze v E., ki je določila izvedenca psihiatrične stroke, iz njegovih dveh dopolnitev in zaslišanja pa izhaja, da zdravstveno stanje tožnice v času ocenjevanja njenega dela ni bilo takšno, da tega dela ne bi mogla opraviti, da je bila tožnica sposobna popraviti napake kljub specifični motnji pozornosti, blago kognitivno motnjo pa je potrdila tudi priča dr. F.F., ki je izdelal nevropsihološko poročilo z dne 19. 10. 2015; - da je toženka izvedla postopek pred odpovedjo skladno z določbami Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 18/91-I in naslednji) in določbami druge alineje prvega odstavka in drugim odstavkom 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji), da so podani odpovedni razlogi iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je toženka tožnici skladno z drugo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, zato je v celoti zavrnilo tako primarni kot tudi podredni tožbeni zahtevek.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je toženka zlorabila institut redne odpovedi iz razloga nesposobnosti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi opravljanje drugih nalog ustrezne zahtevnosti po nalogu vodje oddelka sodi v opis del in nalog tožničinega delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 23. 5. 2010. Iz 4. člena te pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da se naloge delijo na redne in pomožne, kot navaja tožnica v pritožbi. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da tudi arhiviranje sodi v opis del in nalog delovnega mesta področni referent v oddelku A. v Sektorju B., saj so tudi drugi zaposleni arhivirali svoje zadeve. Gre torej za dela in naloge, ki vsebinsko spadajo k bistvenim opravilom tožničinega delovnega mesta. Tožnica s tem, ko ji je toženka naložila nalogo arhiviranja za leto 2008, tudi ni bila diskriminirana. Gre namreč za nalogo iz njenega rednega delokroga, prav tako pa s tem tudi ni bila šikanirana, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

8. Tožnica je delo v zvezi z arhiviranjem opravljala tudi že v preteklosti, a po njeni izpovedi v manjšem obsegu in z drugačnimi tehničnimi sredstvi. Sodišče je v točki 19 obrazložitve ugotovilo, da se je tožnica udeležila izobraževanja za uporabo aplikacije G. (elektronsko arhiviranje v aplikaciji G.) in tudi izobraževanja glede arhiviranja tekočega gradiva. Prav tako pa je tožnica lahko C.C. prosila za dodatna navodila ali pojasnila in ji je ta pomagala. Tako toženi stranki ni mogoče očitati, da se tožnica za to delo ni imela možnosti ustrezno izobraziti oziroma usposobiti.

9. Iz tožničine izpovedi izhaja, da ji je toženka na njen predlog podaljšala rok za opravo dodeljenih ji nalog arhiviranja za leto 2008. Toženka tudi ni bila seznanjena s tem, da tožnica iz zdravstvenih razlogov ne bi mogla opraviti dodeljenih nalog. Sicer pa niti iz izvedenskega mnenja in izpovedi izvedenca psihiatrične stroke ne izhaja, da tožnica nalog zaradi zdravstvenega stanja ne bi mogla opraviti, prav tako pa to ne izhaja iz izpovedi priče dr. F.F. Tožničina bolezen ni bila razlog za njeno nesposobnost, zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi morala toženka upoštevati tožničino zdravstveno stanje in prekiniti postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter tožnico poslati na zdravniški pregled za oceno njene delazmožnosti.

10. Tožnica tako nalog urejanja arhiva za leto 2008 ni opravila, kar pa ni bila posledica njenega zdravstvenega stanja. Razlog je v tožničini nesposobnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen razlog po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zato je toženka tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

11. Iz navedenega izhaja, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Presojalo je le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in 154. členu ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške. Tožena stranka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.