12. 10. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 12. oktobra 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. Cp 12/2019 z dne 23. 5. 2019 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016 z dne 6. 9. 2017 in v zvezi s sklepoma Predsednika Vrhovnega sodišča št. Su 870/2019 z dne 14. 5. 2019 in št. Su 425/2019 z dne 20. 3. 2019 in sklepom Občne seje Vrhovnega sodišča št. Su 425/2019 z dne 13. 3. 2019 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožničino pritožbo, vloženo zoper razveljavitveni del odločitve Višjega sodišča. Pojasnilo je, da v skladu s tretjim odstavkom 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E) novega pravnega sredstva iz 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP) v konkretni zadevi ni mogoče uporabiti, saj je bila odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana pred začetkom uporabe ZPP-E (14. 9. 2017), in sicer dne 23. 12. 2016. Po mnenju Vrhovnega sodišča je zato treba uporabiti določbe zakona pred ZPP-E, ki pa posebnega pravnega sredstva zoper razveljavitveni del sklepa višjega sodišča ni predvideval.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da so razlogi Vrhovnega sodišča očitno napačni, saj niso skladni z jezikovno, namensko in sistematično razlago zakona (22. člen Ustave). Poudarja, da zakon začetka uporabe ZPP-E ne veže na izpodbijano prvostopenjsko sodbo, temveč na datum izdaje končne sodne odločbe sodišča prve stopnje. Ker je bila zadnja končna sodba sodišča prve stopnje št. I P 517/2017 izdana 6. 11. 2017, torej po uveljavitvi ZPP-E, bi moralo Vrhovno sodišče njeno pritožbo vsebinsko obravnavati. Sklep Vrhovnega sodišča pritožnica izpodbija tudi v zvezi s sklepi, s katerimi je bilo odločeno o njenih predlogih za izločitev vrhovnih sodnikov in predsednika Vrhovnega sodišča. Pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 125. člena ZPP-E. Navaja, da je ta določba nejasna in nedoločna, saj iz besedila zakona ni mogoče ugotoviti, ali je imel zakonodajalec v mislih izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje, s katero se postopek konča, ali pa morda katerokoli drugo kasnejšo prvostopenjsko sodno odločbo, s katero se postopek konča (2. člen Ustave).

3.Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe, na njegov obstoj pa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

4.Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila po izdaji razveljavitvenega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016 z dne 6. 9. 2017, ki ga je pritožnica izpodbijala s pritožbo z dne 23. 11. 2017, vloženo na Vrhovno sodišče po 357.a členu ZPP, v novem sojenju pred sodiščem prve stopnje dne 6. 11. 2017 že izdana nova sodba št. I P 517/2017. Odločitev o ustavni pritožbi, vloženi zoper sklep Vrhovnega sodišča iz prejšnjega sojenja, tako na nadaljnji potek postopka ne more imeti več vpliva. Izboljšanja pravnega položaja (pospešitve postopka, ki je cilj pravnega sredstva po 357.a členu ZPP) pritožnica s to ustavno pritožbo ne more doseči. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je zato Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijana določba ZPP-E ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnica je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega člena utemeljevala z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnice ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Ustavno sodišče je zato njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik