Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvi odstavek 183. člena KZ določa primere spolnih občevanj in druga spolna dejanja, ki pojmovno obsegajo vsa dejanja, ki ne pomenijo spolnega občevanja. Sem sodijo vsi primeri kakršnegakoli vnašanja moškega spolnega organa v telo oškodovanca, ki so podobna spolnemu občevanju (analno spolno občevanje, občevanje med prsi, med nogami, v usta in podobno) in druga spolna dejanja, tudi namenjena spolnemu zadovoljevanju storilca (dotik spolovil, masturbacija oškodovanca, prisiljenje oškodovanca, da masturbira storilca in podobno), vendar morajo biti storjena na telesu oškodovanca, priti mora torej do dotikanja teles, oziroma delov teles med storilcem in oškodovancem.
Tretji odstavek 183. člena KZ predvideva posebno hujšo obliko tega kaznivega dejanja glede na posebne lastnosti storilca.
Četrti odstavek 183. člena KZ pa določa milejše kaznivo dejanje, pri katerem pa storilčevo dejanje ni usmerjeno k doseganju spolnega občevanja in drugih spolnih dejanj, ampak k prizadetju spolne nedotakljivosti oškodovanca, storjeno pa seveda zoper mladoletno osebo iz spolnih pobud z namenom, da storilec s takšnim dejanjem zadovolji svoj spolni nagon.
V konkretni zadevi se je obtoženec zgolj z roko in preko oblačil dotikal oškodovankinih intimnih delov telesa (prsi, zadnjica, mednožje), hodil pred njo nag in se samozadovoljeval, ni pa prišlo pri sami manifestaciji spolnosti, ki nedvomno pomeni spolno nedostojna ravnanja, do dotikanja teles, oziroma delov teles obtoženca in oškodovanke.
Pritožbi zagovornika obtoženega A. S. se delno ugodi in se izpodbijana sodba v opisu dejanja, pravni opredelitvi in kazenski sankciji spremeni tako, da se obtoženi A. S. s p o z n a z a k r i v e g a , da je kot druga oseba z zlorabo svojega položaja storil spolno dejanje z osebo, ki še ni bila stara 14 let in mu je bila zaupana v učenje in varstvo s tem, ko je kot stric Š. T. od druge polovice marca 1997 do konca prve polovice aprila 1999, razen v mesecih juliju in avgustu, na domačem naslovu na R. v L., kjer jo je poučeval angleščino, jo najmanj enkrat tedensko ob sobotah, včasih pa tudi med tednom, med inštrukcijami z roko preko oblačil otipaval po zadnjici, prsih in mednožju, pri čemer se mu je vedno izmikala, vendar je z otipavanjem kljub temu nadaljeval, odšel v kopalnico, se tam stuširal, nato pa nag hodil po stanovanju, se samozadovoljeval, da je bilo Š. nerodno, prosila ga je naj neha, vendar je to ponavljal ob vsakem inštruiranju, ko mu je bila kot inštruktorju in stricu zaupana v učenje in varstvo, dejanja pa storil za zadovoljitev svojega spolnega nagona na telesu deklice in ob njej.
S tem je storil kaznivo dejanje spolnega napada na otroka po IV. odst. 183. čl. KZ.
Po čl. 183/IV KZ se obtožencu izreče kazen 6 (šest) mesecev zapora, v preostalem pa se pritožba zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo spoznalo obtoženca za krivega zaradi kaznivega dejanja po čl. 183/3 KZ in mu izreklo kazen dve leti in tri mesece zapora, oškodovanko napotilo s premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo in odločilo, da mora obtoženec plačati stroške kazenskega postopka in 170.000,00 SIT povprečnine.
Zoper sodbo je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov po 370. čl. ZKP in predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno spremembo z izrekom nižje kazni.
Višja državna tožilka S. P. je v pisnem predlogu, ki je bil posredovan tudi obtožencu in njegovemu zagovorniku, predlagala zavrnitev pritožbe, zagovornik pa je v odgovoru na njen predlog vztrajal pri navedbah v svoji pritožbi.
Pritožba je delno utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov, ki izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje, ocenilo, da ni nobenih pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje, da je bila oškodovanka, ki še ni bila stara 14 let, med učnimi urami angleščine obtožencu zaupana tudi v varstvo in ne samo v učenje, on pa je ta položaj izkoristil in jo zaradi zadovoljitve svojega spolnega nagona preko njenih oblačil otipaval po zadnjici, prsih in mednožju, hodil nag po stanovanju in se samozadovoljeval. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ocenilo kot verodostojno izpoved oškodovanke, ki je skladna z izpovedbami njenega brata, staršev, prijateljice in starega očeta ter so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z domnevno pristranskostjo njene matere, za katero pritožnik sicer sploh ni pojasnil, iz česa naj bi bila razvidna. Tudi izpoved starega očeta A. M. je sodišče prve stopnje prepričljivo ocenilo, ves čas postopka je tudi vztrajal pri svoji izpovedbi. Pritožbene navedbe, ki ponavljajo pritožnikove ugovore iz postopka, je pritožbeno sodišče tudi ocenilo kot neutemeljene, kajti ni dvoma, da ni podan izločitveni razlog zoper izvedenko in njeno izvedensko mnenje ni prepovedan dokaz, saj se ona in obtoženec nista "nikoli družila kot otroka niti v obdobju odraščanja" (list. št. 333), kot je izpovedala sama. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo njeno izvedensko mnenje kot strokovno neoporečno in ga sprejelo v celoti, izvedenka je tudi povzela izvide iz zbrane zdravstvene dokumentacije, sicer pa je sodno znano, da se poklicno ukvarja z mladostniki, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog po postavitvi izvedenca pedopsihiatra za oškodovanko, pritožnik ki ponavlja svoje navedbe iz postopka, pa tudi ni obrazložil, v čem naj bi bilo njeno mnenje nepopolno, samo pavšalne navedbe pa ne zadoščajo. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo predlogu po postavitvi izvedenca psihiatrične stroke za obtoženca glede ugotovitve njegovih nagnjen do očitanih kaznivih dejanj, saj je bilo dejansko stanje razčiščeno v celoti in bi se z izvedbo tega dokaza samo brez potrebe in še bolj zavlekel kazenski postopek. Protispisne so pritožbene navedbe, da naj bi sodišče kar na pamet ugotavljalo razporeditev prostorov v obtoženčevem stanovanju in s tem v zvezi možnosti za izvršitev očitanih kaznivih dejanj, kajti obtoženec sam je natančno opisal stanovanje in prostore v njem (list. št. 139), zato je utemeljeno zavrnilo predlog po ogledu stanovanja kot nepotreben in pravilno zaključilo, da je imel obtoženec možnost izvrševati svoja dejanja tudi takrat, ko so bili v stanovanju tudi drugi. Izboljšan učni uspeh oškodovanke pri angleščini je izkazan z izpovedbo M. S., pritožbene navedbe, da oškodovanka domnevno nima nobenih posledic, glavobol pa naj ne bi bil indic o neprimernem ravnanju z njo, pa so protispisne. Iz izvedenskega mnenja dr. T. je razvidno, da oškodovanka še danes doživlja tesnobo in notranjo napetost, kadar je sama, ali ne čuti neposredne opore s strani bližnjih oseb, ki jim zaupa in je mogoče pričakovati, da bo to ostalo pri njej kot trajna osebnostna poteza, ki do neke mere omejuje njeno osebno avtonomijo, v inkriminiranem obdobju pa je doživljala čustveno stisko, ki se je izražala s tesnobo, čustveno zavrtostjo in poudarjenim psihosomatskim reagiranjem, to je z glavoboli in bruhanjem. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede domnevne kršitve pravic obrambe glede spremenjene obtožnice, pa pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je državni tožilec spremenil obtožnico v majhnem obsegu in zgolj v korist obtoženca, ki je tudi izrecno izjavil, da spremembo razume (list. št. 373), zato zavrnitev posebnega roka za pripravo na spremenjeno obtožnico ni v ničemer kršila pravic obrambe.
Pritožbeno sodišče pa je ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ocenilo, da so utemeljeni pritožbeni razlogi glede pravne opredelitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja. Obtoženec je sicer res otipaval oškodovanko po zadnjici, prsih in mednožju, vendar vedno samo izključno preko obleke, kar nedvomno kaže na manjšo intenziteto njegovega posega v spolno integriteto oškodovanke, kot pravilno opozarja pritožnik. Iz izpovedi oškodovanke je razvidno, da jo je obtoženec preko obleke, ko se je hotela usesti na kavč, pobožal po zadnjici in dal roko takoj stran, ko mu je rekla naj neha, po prsih pa jo je pobožal, češ da ima lepo majico, ali če je hotel videti novo zapestnico, večkrat ji je z roko segel tudi v predel mednožja, vendar mu je vsakokrat rekla, naj neha in je tako tudi ravnal. Prvi odstavek 183. čl. KZ določa primere spolnih občevanj in druga spolna dejanja, ki pojmovno obsegajo vsa dejanja, ki ne pomenijo spolnega občevanja. Sem sodijo vsi primeri kakršnegakoli vnašanja moškega spolnega organa v telo oškodovanca, ki so podobna spolnemu občevanju (analno spolno občevanje, občevanje med prsi, med nogami, v usta in podobno), in druga spolna dejanja, ki so tudi namenjena spolnemu zadovoljevanju storilca (dotik spolovil, masturbacija oškodovanca, prisiljenje oškodovanca, da masturbira storilca), vendar morajo biti storjena na telesu oškodovanca, priti mora torej do dotikanja teles oziroma delov teles med storilcem in oškodovancem.
Tretji odstavek predvideva posebno hujšo obliko tega kaznivega dejanja glede na posebne lastnosti storilca.
Četrti odstavek 183. čl. KZ pa določa milejše kaznivo dejanje, pri katerem pa storilčevo dejanje ni usmerjeno k doseganju spolnega občevanja in drugih spolnih dejanj, ampak k prizadetju spolne nedotakljivosti oškodovanca, storjeno pa seveda zoper mladoletno osebo iz spolnih pobud, z namenom, da storilec s takim dejanjem zadovoljuje svoj spolni nagon.
V konkretni zadevi se je obtoženec zgolj z roko preko oblačil dotikal oškodovankinih intimnih delov telesa, hodil pred njo nag in se samozadovoljeval, ni pa prišlo pri teh manifestacijah spolnosti, ki nedvomno pomenijo spolno nedostojna ravnanja, do dotikanja teles, oziroma delov teles obtoženca in oškodovanke.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče spremenilo pravno opredelitev obtožencu očitanega kaznivega dejanja, ker je ocenilo, da so v obtoženčevem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja spolnega napada na otroka po 4. odst. 183. čl. KZ, pri tem je uporabilo Kazenski zakonik, ki je veljal v času izvršitve kaznivega dejanja, ker je za obtoženca milejši, saj je za to kaznivo dejanje določal kazen zapora do treh let. Glede na določilo o absolutnem zastaranju kazenskega pregona v roku 10 let po izvršitvi kaznivega dejanja pa je pritožbeno sodišče skrčilo čas izvršitve očitanega kaznivega dejanja tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe. Pri določitvi vrste in višine kazni je upoštevalo vse relevantne okoliščine, ki jih je natančno ugotovilo sodišče prve stopnje, poleg tega pa še skrčen obseg izvrševanja kaznivega dejanja in njegovo časovno odmaknjenost ter obtožencu izreklo kot primerno kazen šest mesecev zapora.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika v zgoraj navedenem obsegu, v preostalem pa pritožbene navedbe zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker je delno odločilo v korist obtoženca, v skladu z 2. odst. 98. čl. ZKP tudi ni določilo povprečnine kot stroškov pritožbenega postopka.