Jedro

Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi več ne želi vtrajati (pri tem mora biti njegova volja resna in pristna), pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Tožnik je v tej zadevi zahteval razvezo zakonske zveze s toženko zaradi nevzdržnosti.

Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo in z izpodbijano sodbo zakonsko zvezo razvezalo.

Zoper sodbo v celoti vlaga laično pritožbo toženka. V pritožbi navaja, da ona ni vzrok za nevzdržnost zakonske zveze, prav tako nevzdržnost ne izhaja iz medsebojnega odnosa med njo in tožnikom. Vzrok za nevzdržnost je zunanji, v poseganju tretjih oseb (t.j. tožnikovih bolnikov) v zakonsko zasebnost s podarjanjem nerazumno velikih količin hrane in pijače, ki so se na tožničinem domu škodljivo porabljale. Nadalje tudi navaja, da je zakonska zveza nevzdržna le za tožnika in da posledice razveze niso v korist otroka. Pritožuje se zoper dostop do zdravljenja, ki je tožnika zaradi pretirane skrbi za bolnike odtegnil od družinskega življenja in ker nastajanje novih družin na račun razpadanja starih ni zdrav pojav družbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica bistvenih kršitev določb pravdnega postopka konkretno ne uveljavlja, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Pojem nevzdržnosti zakonske zveze (65. člen ZZZDR) je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi več ne želi vztrajati (pri tem mora biti njegova volja resna in pristna), pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna. Sodišče prve stopnje je torej tudi materialno pravo uporabilo pravilno. Vse, kar navaja pritožnica, je, kot izhaja iz doslej povedanega, za odločitev v tej zadevi materialnopravno nepomembno. To pomeni, da na odločitev ne more vplivati, četudi je resnično.

Ker so vsi pritožbeni očitki neutemeljeni in tudi ni podanih drugih kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije pritožbene stroške. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.